Odlok o razglasitvi trškega jedra in razvalin gradu Kostel za kulturni spomenik državnega pomena

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi trškega jedra in razvalin gradu Kostel za kulturni spomenik državnega pomena obsega:

-        Odlok o razglasitvi trškega jedra in razvalin gradu Kostel za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99 z dne 5. 10. 1999),

-        Odlok o spremembi odloka o razglasitvi trškega jedra in razvalin gradu Kostel za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 z dne 6. 6. 2003),

-        Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 z dne 15. 2. 2008).

ODLOK

o razglasitvi trškega jedra in razvalin gradu Kostel za kulturni spomenik državnega pomena

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:

-        Kostel – Trško naselje (EŠD 5900).

Znotraj območja navedenega kulturnega spomenika (EŠD 5900) leže naslednje enote dediščine, ki se prav tako razglasijo za spomenike državnega pomena:

-        Kostel – Grad Kostel (EŠD 910),

-        Kostel – Cerkev sv. Treh kraljev (EŠD 1808),

-        Kostel – Arheološko najdišče Kostel (EŠD 5899).

Enote imajo zaradi kulturnih, arheoloških, krajinskih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih drugih izjemnih lastnosti in njihovega součinkovanja poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jih razglašamo za kulturne spomenike državnega pomena z lastnostmi arheološkega spomenika, arhitekturnega spomenika, kulturne krajine in zgodovinskega spomenika.

2

Spomeniki stoje na stožčastem osamelcu nad dolino Kolpe, visoko nad njenim levim bregom. Obzidano trško naselje z gradom na najvišji točki hriba je edini spomenik svoje vrste v Sloveniji, najbolje ohranjena grajska ruševina Kočevske in Gornje kolpske doline. Grad je bil zgodovinsko povezan s Celjskimi grofi in Habsburžani ter Langenmantli.

3

Enota dediščine Kostel – Trško naselje (EŠD 5900) obsega parcele s številkami: *250, *251, *252, *253, *254, *255, *256, *261, *262, *263, *332, *333, 3302/4, 3302/6, 3302/7, 3302/8, 3302/9, 3331, 3335, 3337, 3338, 3339/1, 3339/2, 3339/3, 3340/1, 3340/3, 3340/4, 3367/3 (del parcele: vzhodni del ceste do zahodne meje parcele št. 3340/3), vse k. o. Suhor. Enota dediščine Kostel – Grad Kostel (EŠD 910) obsega parcele s številkami: *250, *251, *252, *253, *254, *255, *256, *261, *262, *263, *333, 3338, 3339/1, 3339/2, 3339/3, vse k.o. Suhor. Enota dediščine Kostel – Cerkev sv. Treh kraljev (EŠD 1808) obsega parcelo s številko *262, k.o. Suhor. Enota dediščine Kostel – Arheološko najdišče Kostel (EŠD 5899) je razglašena v obsegu, ki je enak območju enote dediščine Kostel – Trško naselje (EŠD 5900) in leži na istih parcelah. Meje spomenika so določene na katastrskem načrtu v merilu 1: 2880 z dne 1. 2. 2002. Meje spomenika in vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000, ki je sestavni del tega odloka. Izvirnika načrtov hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino, in Zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljevanju: ZVKDS).

4

Za spomenike velja varstveni režim, ki določa:

-        varovanje kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih, urbanističnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

-        prepoved predelave vseh likovnih in tehničnih prvin gradu, cerkve in naselja, ki so ovrednotene kot del spomenika,

-        podrejanje vsake rabe in vseh posegov v grad, cerkev, trško naselje in njegove objekte ter prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,

-        prepoved vseh posegov v vse plasti arheološkega spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega zavoda,

-        omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. točki odloka naštetih posameznih elementov te enote,

-        znotraj območja je prepovedano postavljanje novih objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter reklamnimi panoji, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,

-        omejena je vožnja z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja, razen za potrebe stanovalcev, vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe.

Zavarovano območje je namenjeno:

-        trajni ohranitvi kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih, urbanističnih in zgodovinskih vrednot,

-        povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

-        predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,

-        znanstveno-raziskovalnemu delu,

-        učno-demonstracijskemu delu.

5

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

6

(prenehal veljati)

7

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Priloga: Kulturni spomenik državnega pomena; Trška jedra in razvaline gradu Kostel (topografski načrt)

Odlok o razglasitvi trškega jedra in razvalin gradu Kostel za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99) vsebuje naslednjo končno določbo:

»8

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odlok o spremembi odloka o razglasitvi trškega jedra in razvalin gradu Kostel za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08) v zvezi s prenehanjem veljavnosti 6. člena odloka določa:

»147. člen

(prenehanje obveznosti izdajanja odločb o varstvu spomenikov)

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s 13. členom tega zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»148. člen

(končna določba)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.