Odlok o razglasitvi Dvorca Račji dvor za kulturni spomenik državnega pomena

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi Dvorca Račji dvor za kulturni spomenik državnega pomena obsega:

-        Odlok o razglasitvi Dvorca Račji dvor za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99 z dne 5. 10. 1999),

-        Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Dvorca Račji dvor za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 55/02 z dne 27. 6. 2002),

-        Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 z dne 15. 2. 2008).

ODLOK

o razglasitvi Dvorca Račji dvor za kulturni spomenik državnega pomena

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:

-        Maribor – Dvorec Račji dvor (EŠD 6281).

Enota dediščine ima zaradi kulturnih, etnoloških, krajinskih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi kulturne krajine, umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Dvorec nekdaj večjega vinogradniškega posestva Benediktinske opatije sestavljajo štirje trakti okoli notranjega dvorišča. Izvira iz 17. stol. V 18. stol. je dobil poznobaročno podobo. Okoli so vrtne, parkovne površine, polja in vinogradi. Celota je redek ohranjen primer razvoja gospodarske enote od srednjega veka do ekonomije 20. stoletja.

3

Spomenik obsega zemljišča, parcelne številke: *10, *11/1, *11/2, *299, *8, *9, 497/1, 497/2, 498, 499/1, 499/2, 501, 503/1, 504/1, 504/4, 506, 507/1, 507/3, 508/1 (del), 508/2, 508/3, 509/1, 509/4 (del), 73/1, 75, 76, 77/1, 77/2, 80/1, 80/2, 80/3, 80/4, 80/5, 80/6, 80/7, 87/1, 87/2, 88, 90, 91, 92, 93, 96/1, 97, 98, 99, vse k.o. Krčevina.

Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu v izvornem merilu 1:2880 z dne 28. 11. 2001 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za kulturno dediščino (v nadaljevanju: zavod).

Vplivno območje spomenika obsega območje, oddaljeno do 200 m od meje spomenika, prav tako nepozidane parcele v širši okolici gradu, na katerih bi načrtovali objekte ali uporabo, ki bi s svojo velikostjo, obliko ali funkcijo lahko negativno vplivali na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.

4

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-        varovanje kulturnih, arhitekturnih, etnoloških, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

-        prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika,

-        podrejanje vsake rabe in vseh posegov v park in odprti prostor okoli dvorca ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti: značilne rabe zemljišč, razporedu posameznih rastlinskih združb in namembnosti muzeja na prostem,

-        znotraj območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,

-        omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. točki odloka naštetih posameznih elementov te enote,

-        prepovedana je vožnja z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja, razen za potrebe vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe.

Zavarovano območje je namenjeno:

-        trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, etnoloških, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot,

-        povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

-        prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,

-        učno-demonstracijskemu delu,

-        znanstveno-raziskovalnemu delu.

5

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

6

(prenehal veljati)

7

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Priloga: (črtana)

Odlok o razglasitvi Dvorca Račji dvor za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99) vsebuje naslednjo končno določbo:

»8

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Dvorca Račji dvor za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 55/02) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08) v zvezi s prenehanjem veljavnosti 6. člena odloka določa:

»147. člen

(prenehanje obveznosti izdajanja odločb o varstvu spomenikov)

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s 13. členom tega zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»148. člen

(končna določba)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.