Odlok o razglasitvi Samostana Velesovo s cerkvijo Marijinega oznanjenja v Adergasu za kulturni spomenik državnega pomena

Na podlagi prvega odstavka 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) Vlada Republike Slovenije izdaja

ODLOK

o razglasitvi Samostana Velesovo s cerkvijo Marijinega oznanjenja v Adergasu za kulturni spomenik državnega pomena

1. člen

(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasita enoti dediščine:

-        Adergas – Samostan Velesovo (EŠD 798) in

-        Adergas – Cerkev Marijinega oznanjenja (EŠD 2632) (v nadaljnjem besedilu: spomenik).

(2) Spomenik iz prvega odstavka ima izjemen kulturni pomen za Republiko Slovenijo kot pomembna zgodovinska lokacija, kot arhitekturni, umetnostni in krajinskoarhitekturni spomenik ter kot prostorska dominanta.

2. člen

(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev spomenika iz prejšnjega člena za kulturni spomenik državnega pomena, so:

-        spomenik je izjemna prostorska dominanta na izbrani lokaciji v Marijini dolini pod gradom Kamen;

-        samostan dominikank je bil na mestu današnjega samostana ustanovljen in postavljen že leta 1238;

-        spomenik je arhitekturno delo Gregorja Mačka in celostna baročna arhitektura Candida Zullianija iz druge polovice 18. stoletja;

-        vzhodni načrtovani trakt in poznobaročna cerkev pričata o premišljeni zasnovi baročne celote samostana;

-        zgledno ohranjena materialna substanca cerkve; arhitektura je nadgrajena z izjemno kakovostno sočasno opremo, zlasti z oltarji, kipi in izstopajočimi poznobaročnimi oltarnimi slikami J. M. Kremser Schmidta ter slikami Valentina Metzingerja;

-        Velesovska Madona, najstarejši romanski leseni kip Marije z otrokom v Sloveniji, kot ključni del glavnega oltarja;

-        velika zgodovinska in simbolna vrednost spomenika, ki ga je mogoče znanstveno proučevati, zlasti z vidika umetnostne zgodovine in zgodovine;

-        samostan je pomembno vplival na razvoj kulturnega prostora v širši okolici in je pomembno romarsko središče.

(2) Varovane sestavine spomenika so:

-        prostorska podoba: dominantna lokacija (avtentičnost lokacije); prostorska celovitost (ohranjenost neposredne okolice, ohranjenost odprtega prostora, izraženost zgodovinsko pogojenih in utemeljenih meja v prostoru); vsebinska, funkcionalna in prostorska povezanost; nedeljiva celota samostana s cerkvijo; vedute (varovani pogledi z južne strani);

-        prostorska zasnova: zasnova širšega prostora (parcelacija, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom), stavbe oziroma objekti: samostan, cerkev, gospodarsko poslopje na notranjem dvorišču v gabaritih in materialu, pripadajoči odprti prostor;

-        arhitekturne prvine: tlorisni gabarit; višinski gabarit; konstrukcijska zasnova; arhitekturni členi (rizalit cerkve s pilastrsko členitvijo in trikotnim zaključkom nad arkadnim vhodom, zvonik, fasadne členitve v ometu); kompozicija fasad (razmerje med fasadnimi površinami in stavbnimi odprtinami); likovne prvine (grb ob vhodu v samostan; fasadni detajli, štukature in arhitekturni venci); strešna konstrukcija, oblika in naklon strešin; opečna kritina; arhitekturne, likovne, funkcionalne prvine strehe (dimniki), zvonik s kovinsko kapo in uro; kripta z grobnicami;

-        stavbno pohištvo: vrata; okna (vključno z barvno podobo, vitraji, načini odpiranja in okovji ter mrežami); ograje pevskega kora, kamnita balustrada prezbiterija;

-        izvirna gradiva (kamen, opeka, les, apno);

-        oblikovanost notranjščine: prostori cerkve (dvorana s stranskimi kapelami in razgibanim pevskim korom), komunikacij (vhodne arkade, hodniki, nizi prostorov samostana); obdelava prostorov (morebitne stenske poslikave samostana);

-        notranja oprema (zlasti oltarji s slikami, pripadajočimi skulpturami in kanonskimi tablicami ter lestenci; druga oprema po inventarnem popisu);

-        funkcionalna zasnova: razporeditev prostorov;

-        arheološke ostaline, starejše od 100 let.

(3) Inventarni popis iz prejšnjega odstavka hranijo ministrstvo, pristojno za kulturno dediščino (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod) in Gorenjski muzej Kranj (v nadaljnjem besedilu: pristojni muzej).

3. člen

(1) Spomenik obsega nepremičnine: parcele št. 1797/4, 612/1, 612/2, 613, 614, 615/1, 615/2, 616, 617/1 in 617/2, vse k. o. 2108 Velesovo, ter stavbe št. 97, 98 in 635, vse k. o. 2108 Velesovo.

(2) Vplivno območje obsega nepremičnine: parcele št. 344/1, 344/2 in 356, vse k. o. 2109 Češnjevek, ter parcele št. 1791/3 (del), 1791/4, 1791/5 (del), 1792 (del), 1793 (del), 1794/2, 1794/3, 1794/4, 1797/2, 1797/3 (del), 1797/5, 1797/7, 1797/8, 1797/9, 1798/1, 1800/1, 1800/10, 1800/6, 1800/7, 1800/8, 1800/9, 1806/2, 1806/3, 1806/4, 1807/1 (del), 579/1 (del), 579/3 (del), 581/1, 581/2, 582/2, 582/3, 582/4, 582/5, 598, 609/1, 610/1, 610/2, 618/1, 618/2, 618/3, 618/4, 618/5, 618/6, 621/7, 652/1, 652/2, 652/3, 652/4, 653/12, 653/13, 653/2, 653/5, 655/2, 716/1, 716/3, 717, 718/1, 718/2, 719/1, 719/2, 720/1, 720/2, 720/3, 720/4, 720/5, 721/1, 721/2, 721/3, 721/4, 721/5, 722/2, 722/5, 722/6, 722/7, 722/8, 771/1, 771/2, 771/4, 771/5, 771/6, 773/2, 774, 775/1, 775/2, 775/3, 775/4, 776/1, 776/4, 776/5, 776/6, 776/7, 777/1, 777/2, 796/1, 796/2, 796/3, 796/4, 796/5, 796/6, 796/7, 797, 798/1, 798/2, 799, 800/1, 800/2, 801/1, 802, 803/1, 803/2, 804/3, 804/4, 805/2, 805/3, 805/4, 805/5, 805/6, 805/7, 806/1, 806/2, 806/3 in 806/4, vse k. o. 2108 Velesovo.

(3) Meji spomenika in njegovega vplivnega območja sta določeni v digitalnem katastrskem načrtu (datoteka s 3. aprila 2022; izvorno merilo 1:2880) in vrisani na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.

(4) Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita ministrstvo in zavod.

4. člen

(1) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-        ohranjanje vseh varovanih sestavin iz drugega odstavka 2. člena tega odloka;

-        ohranjanje arheoloških ostalin, plasti in konteksta;

-        varovanje osnovne sakralne namembnosti in podrejanje rabe tej namembnosti;

-        prepoved predelav arhitekture spomenika v celoti ali njegovih delov;

-        prepoved postavljanja ali gradnje začasnih ali trajnih objektov, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen kadar so ti potrebni za uporabo, delovanje, ohranjanje in prezentacijo spomenika ter v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji zavoda;

-        prepoved vožnje z motornimi vozili, razen za uporabo, vzdrževanje, oskrbo, raziskovanje, intervencije in zagotavljanje dostopnosti spomenika;

-        redno in strokovno vzdrževanje ter obnavljanje izvirnih sestavin in celotne arhitekture;

-        redno in strokovno spremljanje, ki ga opravlja zavod.

(2) Za premičnine, ki so sestavni del spomenika, dodatno velja varstveni režim, ki določa:

-        ohranjanje in redno vzdrževanje cerkvene opreme v njeni izvirnosti in neokrnjenosti;

-        prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov in trgovanja s predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika;

-        da sta izjemoma dovoljena premeščanje in uporaba opreme, kadar je to del funkcije predmeta, razen če premeščanje oziroma uporaba ogroža obstoj te opreme;

-        da je izjemoma in ob upoštevanju standardov za varovanje in hrambo muzejskega gradiva dovoljeno začasno premeščanje opreme za razstave in druge predstavitve.

(3) Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa:

-        ohranjanje obstoječega nepozidanega odprtega prostora in tradicionalne rabe prostora, kjer je to nujno za ohranjanje celovitosti spomenika;

-        ohranjanje vedut na spomenik kot prostorsko dominanto;

-        prilagoditev gabaritov morebitnih gradenj ohranjanju spomenika;

-        prepoved postavljanja objektov začasnega značaja, vključno z nadzemno strukturo in nosilci reklam, razen kadar so ti potrebni za uporabo, delovanje, ohranjanje in prezentacijo spomenika ter v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji zavoda.

5. člen

Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi omogočiti javnosti predstavljanje in brezplačno dostopnost spomenika najmanj trikrat na leto: ob kulturnem prazniku 8. februarja, 3. decembra in ob Dnevih evropske kulturne dediščine. Javni dostop ne sme ogrožati varovanih sestavin spomenika in osnovne sakralne namembnosti.

6. člen

Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in za vse posege v spomenik, njegove dele ali na zemljišče oziroma vplivno območje spomenika je treba predhodno izpolniti kulturnovarstvene pogoje in pridobiti kulturnovarstveno soglasje zavoda.

7. člen

(1) Strokovne naloge v zvezi z varstvom in ohranjanjem premičnin po inventarnem popisu opravlja pristojni muzej.

(2) Kakršen koli poseg v premičnine iz prejšnjega odstavka je mogoč le ob predhodnem soglasju pristojnega muzeja in zavoda.

8. člen

(1) Spomenik se označi s predpisanimi oznakami v skladu s predpisom, ki ureja označevanje kulturnih spomenikov, tako da ta ne krni zgodovinske podobe ali posameznih delov spomenika.

(2) Število in mikrolokacijo oznak soglasno določita zavod in lastnik ali upravljavec.

9. člen

Izvajanje tega odloka nadzira inšpektorat, pristojen za kulturno dediščino.

PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

10. člen

V skladu s tretjim odstavkom 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) se v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti zaznamuje status kulturnega spomenika na vseh nepremičninah, navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka.

11. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 00703-1/2022

Ljubljana, dne 10. maja 2022

EVA 2021-3340-0064

Vlada Republike Slovenije
Janez Janša
predsednik