Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o
razglasitvi Cerkve sv. Jurija, Zvonika sv. Jurija in Krstilnice sv. Janeza
Krstnika v Piranu za kulturni spomenik državnega pomena obsega:
-
Odlok o razglasitvi Cerkve sv. Jurija, Zvonika sv. Jurija in Krstilnice
sv. Janeza Krstnika v Piranu za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list
RS, št. 81/99 z dne 5. 10. 1999),
-
Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Cerkve sv. Jurija, Zvonika sv.
Jurija in Krstilnice sv. Janeza Krstnika v Piranu za kulturni spomenik
državnega pomena (Uradni list RS, št. 129/03 z dne 22. 12. 2003).
-
Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 z
dne 15. 2. 2008)..
ODLOK
o razglasitvi Cerkve sv. Jurija,
Zvonika sv. Jurija in Krstilnice sv. Janeza Krstnika v Piranu za kulturni
spomenik državnega pomena
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
1
Za kulturni spomenik državnega pomena se
razglasijo enote dediščine:
-
Piran - Cerkev sv. Jurija (EŠD 516),
-
Piran - Zvonik sv. Jurija (EŠD 7188),
-
Piran - Krstilnica sv. Janeza Krstnika (EŠD 3873).
Enote imajo zaradi kulturnih, krajinskih,
umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen
za Republiko Slovenijo. Zato jih razglašamo za kulturni spomenik državnega
pomena z lastnostmi umetnostno- arhitekturnega spomenika, kulturne krajine in
zgodovinskega spomenika.
2
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za
spomenik državnega pomena:
Cerkev, zvonik in krstilnica župnijske
cerkve sv. Jurija so edinstven baročni sakralni kompleks v Sloveniji, ki stoji na
najbolj dominantni vzpetini slovenske obale in nad srednjeveškim jedrom Pirana.
Cerkveno središče ima pomembno vlogo v zgodovini razvoja mesta, saj so na
prostoru baročne arhitekture stali objekti že v prazgodovini, antiki in v srednjem
veku. Baročno cerkveno središče odlikuje pretehtana postavitev posameznih
arhitektur, ki je podrejena urbanistični mestni zasnovi in zgledom beneškega
stavbarstva.
3
Spomenik obsega zemljišče, parcelni
številki 824, 825, obe k.o. Piran. Na parceli Cerkve sv. Jurija (EŠD 516),
številka 825, k.o. Piran, samostojno stojita tudi Zvonik sv. Jurija (EŠD 7188)
in Krstilnica sv. Jurija (EŠD 3873). Meja spomenika je določena na digitalnem
katastrskem načrtu v izvornem merilu 1:1000 z dne 10. 9. 2003 in vrisana na
temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov hranita
Ministrstvo za kulturo – Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: zavod).
Vplivno območje spomenika obsega vse
površine srednjeveškega jedra mesta in obale pod gričem s cerkvijo.
4
Za spomenik velja varstveni režim, ki
določa:
-
varovanje kulturnih, arhitekturnih, sakralnih in zgodovinskih vrednot v
celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
-
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekte in odprti prostor
ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti in sakralni namembnosti;
-
prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so
ovrednotene kot del spomenika, zlasti gabaritov in tlorisne sheme ter
ohranjenih delov opreme;
-
prepovedani so posegi v zemeljske plasti spomenika, razen za predhodno
odobrene arheološke raziskave in sanacijske posege;
-
znotraj varovanega območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega
ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter
nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem
odobri pristojni zavod;
-
prepovedana je vožnja z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja,
razen za potrebe vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe;
-
omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter
dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. točki
naštetih posameznih elementov te enote.
Zavarovano območje je namenjeno:
-
trajni ohranitvi kulturnih, sakralnih, arhitekturnih in zgodovinskih
vrednot;
-
povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
-
prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih
medijih;
-
učno-demonstracijskemu delu;
-
znanstveno-raziskovalnemu delu.
5
Za vsako morebitno spremembo funkcije
kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove
dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na
njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.
6
(prenehal
veljati)
7
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja
Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.
Odlok o razglasitvi Cerkve sv. Jurija, Zvonika
sv. Jurija in Krstilnice sv. Janeza Krstnika v Piranu za kulturni spomenik
državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99) vsebuje naslednjo končno določbo:
»8
Ta odlok začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Cerkve
sv. Jurija, Zvonika sv. Jurija in Krstilnice sv. Janeza Krstnika v Piranu za
kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 129/03) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1
(Uradni list RS, št. 16/08) v zvezi s prenehanjem veljavnosti
6. člena odloka določa:
»147. člen
(prenehanje
obveznosti izdajanja odločb o varstvu spomenikov)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo
veljati določbe aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi
Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s
13. členom tega zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»148. člen
(končna
določba)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.