Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi
območja Gradu Pišece za kulturni spomenik državnega pomena obsega:
-
Odlok o razglasitvi območja Gradu Pišece za kulturni spomenik državnega
pomena (Uradni list RS, št. 81/99 z dne 5. 10. 1999),
-
Odlok o spremembi odloka o razglasitvi
območja Gradu Pišece za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št.
55/02 z dne 27. 6. 2002),
-
Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 z
dne 15. 2. 2008).
ODLOK
o razglasitvi območja Gradu Pišece za kulturni spomenik
državnega pomena
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
1
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoti
dediščine:
-
Pišece – Območje gradu Pišece (EŠD 8763),
-
Pišece – Grad (EŠD 524).
Enota dediščine Grad leži sredi parka v območju gradu Pišece.
Enota ima zaradi kulturnih, krajinskih,
umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben
pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega
pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika in kulturne krajine.
2
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega
pomena:
Grad je izjemno ohranjena srednjeveška utrdba, z ohranjenimi
kakovostnimi prvinami dozidav od romanske trdnjave do baročnega bivališča.
Okoli gradu je zaraščen park z izjemnimi eksotičnimi drevesi. Grad je pomemben
člen verige protiturških utrdb ob slovenski meji v Posotelju.
3
Spomenik Območje gradu Pišece obsega zemljišča, parcelne
številke: *152, *153, *154, *155, 1334, 1338/1, 1338/2 (del), 1338/3 (del),
1356 (del), 408/5 (del), 408/6, 408/7, 408/8 (del), 409/1, 409/2, 410/1, 410/2,
vse k.o. Pavlova vas. Spomenik Grad Pišece obsega zemljišče s parcelno številko
*152, k.o. Pavlova vas.
Meji spomenikov sta vrisani na katastrskem načrtu v merilu 1:
2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Meja vplivnega
območja spomenikov je vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:
5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo
za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod
Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu:
zavod).
4
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
-
varovanje kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih,
zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
-
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v grad in njegove objekte ter
odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
-
prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so
ovrednotene kot del spomenika,
-
prepoved vseh posegov v arheološke plasti spomenika, razen pooblaščenim
osebam, s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega zavoda,
-
prepoved vseh predelav zaščitenih gabaritov, tlorisov in drugih
značilnih stilnih elementov gradu,
-
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v park in njegove objekte ter
odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti:
značilnega tlorisa, razporeda posameznih dreves, rastlinskih združb in druge
opreme parka, varovanje vedut na parkovno celoto in ohranitev pogledov iz parka
na širšo, preprečevanje zaraščanja parkovnih osi,
-
omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter
dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. točki
odloka naštetih posameznih elementov te enote,
-
znotraj območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali
začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci
reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem
odobri pristojni zavod,
-
prepovedana je vožnja z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja,
razen za potrebe vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe.
Zavarovano območje je namenjeno:
-
trajni ohranitvi kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih,
likovnih, zgodovinskih vrednot,
-
povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
-
predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine in situ,
v tisku in drugih medijih,
-
znanstveno-raziskovalnemu delu,
-
učno-demonstracijskemu delu.
5
Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali
njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so
potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi
kulturnovarstveno soglasje zavoda.
6
(prenehal
veljati)
7
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat
Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.
Priloga: (črtana)
Odlok o razglasitvi območja Gradu Pišece za
kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99) vsebuje naslednjo končno določbo:
»8
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Odlok o
spremembi odloka o razglasitvi območja Gradu Pišece za kulturni spomenik
državnega pomena (Uradni list RS, št. 55/02) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1
(Uradni list RS, št. 16/08) v zvezi s prenehanjem veljavnosti
6. člena odloka določa:
»147. člen
(prenehanje obveznosti
izdajanja odločb o varstvu spomenikov)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe
aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi Zakona o varstvu
kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s 13. členom tega
zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»148. člen
(končna določba)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.