Odlok o razglasitvi Grobišča Barbara rov v Hudi Jami za kulturni spomenik državnega pomena

Na podlagi prvega odstavka 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) Vlada Republike Slovenije izdaja

ODLOK

o razglasitvi Grobišča Barbara rov v Hudi Jami za kulturni spomenik državnega pomena

1. člen

(1) Za ohranitev avtentičnosti celote, povečanje prepoznavnosti in zagotovitev primerne javne kulturne rabe se enota dediščine Huda jama – Grobišče Barbara rov (EŠD 30983) razglasi za kulturni spomenik državnega pomena (v nadaljnjem besedilu: spomenik).

(2) Spomenik iz prejšnjega odstavka ima izjemen memorialni pomen za Republiko Slovenijo kot pomembna zgodovinska lokacija.

(3) Spomenik iz prvega odstavka tega člena je kulturni spomenik z zgodovinskimi vrednotami.

2. člen

(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so:

-        opuščeni rudnik je s svojimi ohranjenimi sestavinami avtentičen kraj usmrtitve in grobišča vsaj 1410 vojnih ujetnikov in deloma civilistov konec maja in v začetku junija 1945;

-        opuščeni rudnik, ki je z delovanjem prenehal konec leta 1942, zaprt pa je bil maja 1944, predstavlja specifično izbiro prostora za necivilizirano dejanje povojnega poboja;

-        gre za redek primer načina prikritja množičnega poboja v rudniškem rovu z zasutjem in zazidavo dostopa do posmrtnih ostankov z več betonskimi in lesenimi pregradami;

-        sama dostopnost in prezentacija avtentičnega stanja rova in ostalin predstavljata močno simbolno sporočilnost, da resnice in neciviliziranih dejanj ni mogoče prikriti, kar je z vidika trenutnih družbeno-političnih razmer v Evropi aktualen poudarek;

-        ohranitev, ki jo bo omogočala razglasitev, in predstavitev vseh ohranjenih sestavin opuščenega rudnika omogočata pietetno in simbolno podoživljanje povojnih pobojev ter ohranjanje kolektivnega spomina na družbeno-politično dogajanje po koncu 2. svetovne vojne, ko je povojna oblast kruto obračunala z vojnimi ujetniki, civilisti in pripadniki slovenskih ter tujih oboroženih sil, ki so se med vojno borili proti jugoslovanski partizanski vojski in njenim zaveznikom;

-        prostor povojnih pobojev s sledovi poskusa prikrivanja teh dogodkov je dobro ohranjen;

-        prostor pobojev izpričuje necivilizacijski odnos do soljudi. S pietetnim pokopom žrtev in predstavitvijo avtentičnih krajev pobojev nove generacije kažejo drugačen, kulturno-civilizacijski odnos do preteklosti in ideologij z osrednjim sporočilom, da se kaj takega ne sme več ponoviti.

(2) Varovane sestavine spomenika so:

-        območje pred vhodom v rudnik z vsemi grajenimi sestavinami, potjo in brežinami ter nepozidan prostor;

-        vhod v rudnik;

-        rudniški rovi z obema krakoma in jaški;

-        vse strukturne sestavine jaškov in ostaline pregrad, še posebej na območju pobojev;

-        pogled na varovano območje;

-        sedanja namembnost kot spominski in pietetni prostor.

3. člen

(1) Spomenik obsega nepremičnine: parcele št. 494/4 (del), 496/7, 496/8, 496/9 (del), 497/2, vse k. o. 1028 SEDRAŽ.

(2) Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (datoteka z dne 27. marca 2022; izvorno merilo 1 : 2880) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000.

(3) Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita ministrstvo, pristojno za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).

4. člen

Za spomenik velja naslednji varstveni režim:

-        prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren pred vhodom v rudnik in v strukturo rudniških rovov, razen ko gre za vzpostavljanje avtentičnega stanja oziroma preprečevanja nevarnosti za obiskovalce;

-        prepovedano je graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi in komunalnimi vodi, razen če gre za obnovo obstoječih;

-        prepovedano je odstranjevati izvirne sestavine nekdanjega rudnika in drugih prvin, ki so del rudniškega sistema;

-        prepovedano je poglabljanje dna bližnjega vodotoka, razen interventnih posegov na vodotoku v primeru naravnih nesreč;

-        prepovedano je postavljati reklamne table in druge napise, če niso povezani s prezentacijo spomenika;

-        zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;

-        ohranja se dosedanji način gospodarjenja na zunanjih zemljiščih;

-        prepovedano je graditi nove gozdne ceste in vlake;

-        prepovedana je uporaba za namene, ki niso v skladu s simbolno in pietetno pojavnostjo ter znanstveno, kulturno in didaktično vsebino spomenika;

-        preprečuje se (ponovna) zaraščanja, obvezna je redna košnja;

-        vzdržuje se sedanji koncept prezentacije ali po pridobitvi kulturnovarstvenega soglasja njegovo izboljšanje v materialih, tehnikah in zasnovi;

-        možne so postavitve novih ali nadomeščanje že dotrajanih informativnih in usmerjevalnih tabel v skladu z namenom spomenika.

5. člen

Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi omogočiti javnosti predstavljanje in brezplačno dostopnost spomenika. Javni dostop ne sme ogrožati varovanih sestavin spomenika.

6. člen

Za vse posege v spomenik je treba predhodno izpolniti kulturnovarstvene pogoje in pridobiti kulturnovarstveno soglasje zavoda, razen če zakon ne določa drugače.

7. člen

(1) Spomenik se označi s predpisano oznako skladno s predpisom, ki ureja označevanje kulturnih spomenikov, tako da ta ne krni zgodovinske podobe ali posameznih delov spomenika.

(2) Število in mikrolokacijo oznak določita v soglasju zavod in lastnik ali upravljavec.

8. člen

Izvajanje tega odloka nadzira inšpektorat, pristojen za kulturno dediščino.

9. člen

V skladu s tretjim odstavkom 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) se v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti zaznamuje status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka.

KONČNA DOLOČBA

10. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 00704-163/2022

Ljubljana, dne 13. aprila 2022

EVA 2022-3340-0014

Vlada Republike Slovenije
Janez Janša
predsednik