Odlok o razglasitvi Gradu Ptuj za kulturni spomenik državnega pomena

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi Gradu Ptuj za kulturni spomenik državnega pomena obsega:

-        Odlok o razglasitvi Gradu Ptuj za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99 z dne 5. 10. 1999),

-        Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Grada Ptuj za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 111/00 z dne 1. 12. 2000),

-        Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Gradu Ptuj za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 66/01 z dne 9. 8. 2001),

-        Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 z dne 15. 2. 2008).

ODLOK

o razglasitvi Gradu Ptuj za kulturni spomenik državnega pomena

(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:

-        Ptuj – Grad (EŠD 583).

Enota ima zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika in kulturne krajine.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Grad je dominanta naselja. Grajska zasnova, preurejena iz dveh palacijev in pomožnih poslopij na vrhu griča na Ptuju. V gradu so ohranjene izjemne stavbne prvine od romanike naprej in deli opreme. Dominantni so baročni dodatki in posebej arkadno dvorišče. Grad skupaj z mestom sestavlja najbolje ohranjeno srednjeveško celoto v Sloveniji.

3

Spomenik iz 1. člena obsega zemljišča, parcelne številke: 1046, 1047, 1048/1, 1049, 1050, 1051, 1062, 1063, 1064/1, 1064/2, 1065, 1066, 1067, 1068, 1069, 1070, 1071, 1072, 1073/1, 1073/2, 1073/3, 1074, 1075, 1076, 1077, 1078, 1079, 1080/1, 1080/2, 1081/1, 1081/2, 1082/1, 1082/2, 1082/3, 4007 in 4035 vse k.o. Ptuj.

Meja spomenika je zarisana na katastrskem načrtu v merilu 1 : 1000, ki je sestavni del tega odloka. Načrt je na vpogled na Ministrstvu za kulturo, Upravi Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javnem zavodu Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Vplivno območje gradu obsega območje, oddaljeno 300 m od zarisnega območja gradu ter ves odprti prostor v širši okolici, na katerem bi načrtovali objekte ali uporabo, ki bi s svojo velikostjo, obliko ali funkcijo lahko negativno vplivali na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.

4

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-        varovanje kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih, zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

-        prepoved predelav tlorisov, gabaritov, stavbne opreme in originalne opreme sob, ter likovnih detajlov,

-        podrejanje vsake rabe in vseh posegov v grad ter odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,

-        prepoved vseh posegov v plasti arheološkega spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega zavoda,

-        podrejanje vsake rabe in vseh posegov v odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih vedut na grad in ohranitev pogledov z gradu na širšo okolico,

-        omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. točki odloka naštetih posameznih elementov te enote,

-        znotraj območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,

-        prepovedana je vožnja z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja, razen za potrebe vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe.

Zavarovano območje je namenjeno:

-        trajni ohranitvi kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih, zgodovinskih vrednot,

-        povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

-        predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine in situ, v tisku in drugih medijih,

-        znanstveno-raziskovalnemu delu,

-        učno-demonstracijskemu delu.

5

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

6

(prenehal veljati)

7

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Priloga: (črtana)

Odlok o razglasitvi Gradu Ptuj za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99) vsebuje naslednjo končno določbo:

»8

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Grada Ptuj za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 111/00) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Gradu Ptuj za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 66/01) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08) v zvezi s prenehanjem veljavnosti 6. člena odloka določa:

»147. člen

(prenehanje obveznosti izdajanja odločb o varstvu spomenikov)

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s 13. členom tega zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»148. člen

(končna določba)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.