Odlok o razglasitvi Gradu Rajhenburg in njegovega območja za kulturni spomenik državnega pomena

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi Gradu Rajhenburg in njegovega območja za kulturni spomenik državnega pomena obsega:

-        Odlok o razglasitvi Gradu Rajhenburg in njegovega območja za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99 z dne 5. 10. 1999),

-        Odlok o spremembi Odloka o razglasitvi Gradu Rajhenburg in njegovega območja za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 46/05 z dne 9. 5. 2005),

-        Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 z dne 15. 2. 2008).

ODLOK

o razglasitvi Gradu Rajhenburg in njegovega območja za kulturni spomenik državnega pomena

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:

-        Brestanica – Območje gradu Brestanica (EŠD11168),

-        Brestanica – Grad Rajhenburg (EŠD 46).

Enoti imata zaradi izjemnih kulturnih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in krajinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi umetnostno-arhitekturnega, zgodovinskega in krajinskega spomenika.

2

Grad Rajhenburg, postavljen na strmem skalnem pomolu nad Brestanico, je najstarejši na Slovenskem izpričani srednjeveški grad, v virih omenjen že leta 895. Grad z izjemnimi prostorskimi sklopi iz različnih obdobij stavbne zgodovine, zlasti z romanskim obrambnim stolpom, romansko dvonadstropno in gotsko dvonadstropno kapelo ter z najstarejšo ohranjeno profano grajsko slikarijo na slovenskih tleh, datirano v 20. leta 16. stoletja, je današnjo podobo dobil okrog leta 1600, ko ga je Gall pl. Gallenstein preoblikoval v mogočno renesančno rezidenco s poligonalno tlorisno zasnovo. Grad je imel izjemno vlogo kot zbirališče izgnancev med drugo svetovno vojno.

3

Spomenik Grad Rajhenburg (EŠD 46) obsega zemljišče, parcelne številke *75/1, *75/2, *75/3, 116, 118, 119, vse k.o. Brestanica. Spomenik območje gradu Rajhenburg (EŠD 11168) obsega zemljišče, parcelne številke *228, *75/1, *75/2, *75/3, *76/1, *76/2, 112/1, 112/2, 113, 114/1, 115, 116, 117/1, 117/2, 118, 119, 120/1 (del parcele: vzhodni del gozda do jugozahodnega vogala parcele št. 156/6), 120/12, 120/13, 120/2, 121, 152, 153/1, 153/2, 153/3, 153/4, 155/1, 155/2, 156/1 (del parcele: južni in osrednji del plantažnega sadovnjaka do južnega vogala parcele št. 156/3), 156/6, 3/1, 5/1, 5/2, 561, 562/3 (del parcele: južni in osrednji del poti do južnega vogala parcele št. 156/3), vse k.o. Brestanica. Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen dne 24. 6. 2003, Uradni list RS, št. 65/03, datoteka z dne 1. 2. 2005, izvorno merilo 1:2880) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov hranita Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: zavod).

Vplivno območje spomenika obsega vse površine radialno v razdalji 200 metrov od grajskega kompleksa ter območja v širši okolici, na katerih bi bili postavljeni objekti ali zasajene kulture, ki bi s svojo namembnostjo, obliko ali velikostjo lahko negativno vplivali na zaščitene elemente spomenika.

4

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-        varovanje kulturnih, zgodovinskih, arhitekturnih, umetnostnih, arheoloških in krajinskih vrednot v celostni, neokrnjeni in izvirni podobi,

-        podrejanje posegov ohranjanju, sanaciji in prenovi spomenika,

-        zagotavljanje rednega vzdrževanja dobro ohranjenih ter sanacijo ogroženih ali propadajočih delov spomenika,

-        zagotavljanje take namembnosti, ki ne bo v nasprotju s spomeniškimi lastnostmi in katere cilj je obstoj in razvoj spomenika,

-        zagotavljanje predstavitve spomenika,

-        zagotavljanje dostopa javnosti do spomenika, tako da ne bodo poškodovane ali uničene spomeniške lastnosti.

Prepovedano je:

-        poseganje v zemeljske plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam ob predhodnem pisnem soglasju pristojnega zavoda,

-        spreminjanje varovanih arhitekturnih in likovnih prvin spomenika,

-        postavljanje novih objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter reklamnimi panoji, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod.

Zavarovano območje je namenjeno:

-        trajni ohranitvi kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot,

-        povečanju pričevalnosti spomenika,

-        prezentaciji spomenika,

-        učno-vzgojnemu delu,

-        znanstveno-raziskovalnemu delu,

-        kulturni in muzejski dejavnosti.

5

Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

6

(prenehal veljati)

7

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Priloga: Kulturni spomenik državnega pomena; Grad Rajhenburg (topografski načrt)

Odlok o razglasitvi Gradu Rajhenburg in njegovega območja za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99) vsebuje naslednjo končno določbo:

»8

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odlok o spremembi Odloka o razglasitvi Gradu Rajhenburg in njegovega območja za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 46/05) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08) v zvezi s prenehanjem veljavnosti 6. člena odloka določa:

»147. člen

(prenehanje obveznosti izdajanja odločb o varstvu spomenikov)

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s 13. členom tega zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»148. člen

(končna določba)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.