Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi
Mitreja v Rožancu za kulturni spomenik državnega pomena obsega:
-
Odlok o razglasitvi Mitreja v Rožancu za kulturni spomenik državnega
pomena (Uradni list RS, št. 81/99 z dne 5. 10. 1999),
-
Odlok o spremembi odloka o razglasitvi
Mitreja v Rožancu za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št.
115/03 z dne 24. 11. 2003),
-
Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 z
dne 15. 2. 2008).
ODLOK
o razglasitvi Mitreja v Rožancu za kulturni spomenik
državnega pomena
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
1
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto
dediščine:
-
Rožanec – Antični mitrej (EŠD 632).
Enota Antični mitrej ima
zaradi kulturnih, arheoloških, krajinskih in zgodovinskih lastnosti poseben
pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega
pomena z lastnostmi arheološkega spomenika.
2
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega
pomena:
Mitrej v Judovju, gozdu zahodno nad vasjo Rožanec v Beli
krajini je edini od maloštevilnih mitrejev v Sloveniji, postavljen v naravno
okolje. V steno opuščenega antičnega kamnoloma so ga vklesali ob koncu 2.
stoletja našega štetja. Posvetilni napis je vklesan nad reliefno podobo
nepremagljivega boga Mitra, ki opravlja daritev bika. Predstavljeni so ostali
značilni motivi, ki so bili v tem kultu standardni, to so krokar, pes, kača,
škorpijon, sonce luna, svečenika Cautopates in Cautes.
3
Spomenik obsega zemljišče,
parcelno številko 4262/2, k.o. Petrova vas. Meja spomenika je določena na
digitalnem katastrskem načrtu v izvornem merilu 1 : 2880 z dne 3. 9. 2003 in
vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Meja vplivnega
območja je vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000.
Izvirnika načrtov hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za
kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: zavod).
4
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
-
varovanje kulturnih, arheoloških, krajinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti,
-
prepoved predelav gabaritnih in tlorisnih značilnosti,
-
znotraj varovanega območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega
ali začasnega značaja,
-
dovoljeno je tradicionalno gospodarjenje z gozdom, s sprejetim
gozdnogospodarskim načrtom mora soglašati zavod,
-
prepovedani so goloseki in posegi, ki bi spreminjali konfiguracijo
zemljišča ali sedanjo rabo zemljišč na vplivnem območju,
-
posegi v spomenik so dovoljeni le s predhodnim soglasjem za izboljšanje
njegove prezentacije in pod pogoji iz konservatorskega programa,
-
dovoljeno je izvajati restavratorska dela pod pogoji iz predhodne
alinee,
-
omogočanje predstavitve objekta in dostopnost javnosti.
Zavarovano območje je namenjeno:
-
trajni ohranitvi kulturnih, arheoloških in krajinskih vrednot,
-
povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
-
prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih
medijih,
-
učno-demonstracijskemu delu,
-
znanstveno-raziskovalnemu delu.
5
Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega spomenika
ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so
potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi
kulturnovarstveno soglasje zavoda.
6
(prenehal
veljati)
7
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat
Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.
Odlok o razglasitvi Mitreja v Rožancu za
kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»8
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Odlok o
spremembi odloka o razglasitvi Mitreja v Rožancu za kulturni spomenik državnega
pomena (Uradni list RS, št. 115/03)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o varstvu kulturne dediščine –
ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08)
v zvezi s prenehanjem veljavnosti 6. člena odloka določa:
»147. člen
(prenehanje obveznosti
izdajanja odločb o varstvu spomenikov)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe
aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi Zakona o varstvu
kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s 13. členom tega
zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«;
ter vsebuje
naslednjo končno določbo:
»148. člen
(končna določba)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.