Odlok o razglasitvi Cerkve sv. Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem za kulturni spomenik državnega pomena

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi Cerkve sv. Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem za kulturni spomenik državnega pomena obsega:

-        Odlok o razglasitvi Cerkve sv. Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99 z dne 5. 10. 1999),

-        Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Cerkve sv. Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 129/03 z dne 22. 12. 2003),

-        Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 z dne 15. 2. 2008).

ODLOK

o razglasitvi Cerkve sv. Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem za kulturni spomenik državnega pomena

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:

-        Šentrupert na Dolenjskem – Cerkev sv. Ruperta (EŠD 730).

Enota ima zaradi kulturnih, arheoloških, umetnostno-arhitekturnih, urbanističnih in zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi umetnostno-arhitekturnega, urbanističnega in zgodovinskega spomenika.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Cerkev je bila zgrajena na prostoru starejše prednice v 15. stol. v več gradbenih fazah, ki nazorno ilustrirajo stopnje razvoja poznogotske arhitekture v Sloveniji. Arhitekturno sta pomembna zlasti starejši, dolgi zvezdasto obokan kor z zunanjimi oporniki in v pritličju obokani zvonik, katerega nadstropni del prehaja iz štiristrane osnove v osmerostrani stolp. Patronat nad župnijo in kasnejšo gradnjo je v začetku 15. stol. pridobil Herman II. Celjski. Dela so končali leta 1497, ko so ladjo obokali z zvezdastimi oboki, s katerimi so vzdolžno usmerjeni ladijski del modernizirali v triladijsko dvorano po vzoru gorenjskih dvoranskih cerkva.

3

Spomenik obsega zemljišče, parcelno številko 29/12, k.o. Šentrupert. Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu v izvornem merilu 1: 1000 z dne 9. 9. 2003 in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Meja vplivnega območja je vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrtov hranita Ministrstvo za kulturo – Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: zavod).

4

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-        varovanje kulturnih, sakralnih, umetnostno-arhitekturnih, in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

-        podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo ohrajanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,

-        prepoved predelav gabaritnih in tlorisnih značilnosti, predelav pročelij in notranjosti, klesanih detajlov in tehničnih značilnosti objekta,

-        posegi v spomenik so dovoljeni le s predhodnim soglasjem za izboljšanje njegove prezentacije in pod pogoji iz konservatorskega programa,

-        prepoved vseh posegov v arheološke plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem zavoda,

-        znotraj varovanega območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, razen objektov, ki so usklajeni s konservatorskim programom in kulturnovarstvenimi pogoji zavoda,

-        dovoljeno je izvajati restavratorska dela pod pogoji iz predhodne alinee,

-        omogočanje predstavitve objekta in dostopnost javnosti, v meri, ki ne ogroža varovanih prvin spomenika.

Zavarovano območje je namenjeno:

-        trajni ohranitvi kulturnih, umetnostno-arhitekturnih urbanističnih in zgodovinskih vrednot,

-        povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

-        prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,

-        učno-demonstracijskemu delu,

-        znanstveno-raziskovalnemu delu.

5

Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

6

(prenehal veljati)

7

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Priloga: Kulturni spomenik državnega pomena; Cerkev sv. Ruperta (topografski načrt)

Odlok o razglasitvi Cerkve sv. Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99) vsebuje naslednjo končno določbo:

»8

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Cerkve sv. Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 129/03) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08) v zvezi s prenehanjem veljavnosti 6. člena odloka določa:

»147. člen

(prenehanje obveznosti izdajanja odločb o varstvu spomenikov)

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s 13. členom tega zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»148. člen

(končna določba)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.