Odlok o razglasitvi Cerkve sv. Marije in sv. Marjete na Sladki Gori za kulturni spomenik državnega pomena

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi Cerkve sv. Marije in sv. Marjete na Sladki Gori za kulturni spomenik državnega pomena obsega:

-        Odlok o razglasitvi Cerkve sv. Marije in sv. Marjete na Sladki Gori za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99 z dne 5. 10. 1999),

-        Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Cerkve sv. Marije in sv. Marjete na Sladki Gori za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 129/03 z dne 22. 12. 203),

-        Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 z dne 15. 2. 2008).

ODLOK

o razglasitvi Cerkve sv. Marije in sv. Marjete na Sladki Gori za kulturni spomenik državnega pomena

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:

– Sladka Gora – Cerkev Matere božje (EŠD 651).

Enota ima zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostno-arhitekturnih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi umetnostnega in arhitekturnega spomenika.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Župnijska cerkev sv. Marije in sv. Marjete na Sladki Gori, zgrajena med leti 1744 do 1754, je celostno zasnovana, izvedena in v celoti ohranjena baročna sakralna stavba, ki s svojo dominantno lego na izpostavljenem obzidanem platoju obvladuje lokalno okolje. Cerkev je najbogatejši primer štajerske baročne arhitekture centralnega tipa. Izredno slikovita, vzvalovana zunanjost je ena najlepših na Štajerskem. Notranjščina je ena od kvalitetnejših baročnih cerkvenih ansamblov na Slovenskem. Zasnova prostorskega oblikovanja omogoča popolno sožitje arhitekture s cerkveno opremo in iluzionistično poslikavo F. Jelovška. Cerkev na Sladki Gori je celostni spomenik baročne umetnosti.

3

Spomenik obsega zemljišče, parcelno številko *50, k.o. Sladka Gora. Meja spomenika je določena na katastrskem načrtu v merilu 1: 2880 z dne 9. 9. 2003 in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Meja vplivnega območja je vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrtov hranita Ministrstvo za kulturo – Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: zavod).

4

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-        varovanje kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

-        prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika,

-        podrejanje vsake rabe in vseh posegov v cerkev in njene ambientalne sestavine ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,

-        omogočanje izvedbo raziskav,

-        izvedbo postopka izdelave strokovnih opravil: izdelavo predhodnih konservatorskih pogojev, izdelavo konservatorskega programa,

-        omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika,

-        znotraj območja cerkve je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,

-        prepovedana je vožnja z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja, razen za potrebe stanovalcev, vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe.

Zavarovano območje je namenjeno:

-        trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih, zgodovinskih vrednot,

-        povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

-        predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,

-        znanstveno-raziskovalnemu delu,

-        učno-demonstracijskemu delu.

5

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda.

6

(prenehal veljati)

7

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Priloga: (črtana)

Odlok o razglasitvi Cerkve sv. Marije in sv. Marjete na Sladki Gori za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99) vsebuje naslednjo končno določbo:

»8

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Cerkve sv. Marije in sv. Marjete na Sladki Gori za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 129/03) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08) v zvezi s prenehanjem veljavnosti 6. člena odloka določa:

»147. člen

(prenehanje obveznosti izdajanja odločb o varstvu spomenikov)

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s 13. členom tega zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»148. člen

(končna določba)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.