Odlok o razglasitvi Gradu in parka v Slovenski Bistrici za kulturni spomenik državnega pomena

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi Gradu in parka v Slovenski Bistrici za kulturni spomenik državnega pomena obsega:

-        Odlok o razglasitvi Gradu in parka v Slovenski Bistrici za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99 z dne 5. 10. 1999),

-        Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Gradu in parka v Slovenski Bistrici za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 55/02 z dne 27. 6. 2002),

-        Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 z dne 15. 2. 2008),

-        Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi Gradu in parka v Slovenski Bistrici za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 50/08 z dne 22. 5. 2008).

ODLOK

o razglasitvi Gradu in parka v Slovenski Bistrici za kulturni spomenik državnega pomena

(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasita enoti dediščine:

-        Slovenska Bistrica – Park gradu v Slovenski Bistrici (EŠD 7881),

-        Slovenska Bistrica – Grad (EŠD 663).

Enoti imata zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato ju razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi kulturne krajine, umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Razsežen srednjeveški mestni grad z renesančno zasnovo traktov okoli kvadratnega dvorišča in izstopajočimi stolpi v utrjenih vogalih je urbanistična in likovna konstanta mesta. Stavba ima baročno nadgradnjo (kapela, velika dvorana, pročelja). Notranjost je delno poslikana (viteška dvorana). Ob gradu je urejen park z ohranjenim središčnim drevoredom. Grad je primerno preurejen v muzej, je osnovna dominanta mesta.

3. člen

Spomenik Park gradu v Slovenski Bistrici obsega območje parcel s številkami: 2489 (del: zahodni del parcele, v naravi del ceste med gradom in parkom), 716, 717, 718, 723, 724, 726, 727, 728, 729, 730, 732, 733, 737, 738, 739/1, 739/2, 739/3, 740/1, 740/2, 741, vse k.o. Slovenska Bistrica.

Spomenik Grad v Slovenski Bistrici obsega območje parcel s številkami: 641, 642, 643, 644/1, 644/2, 644/3, 645, 646, vse k.o. Slovenska Bistrica.

Vplivno območje spomenikov obsega parcele s številkami: 700, 701, 702, 703, 704, 705, 707, 709/1, 709/2, 711/1, 711/2, 712, 713, 714, 715, 720, 722/1, 722/2, vse k.o. Slovenska Bistrica.

Meja spomenika Park gradu v Slovenski Bistrici in meja vplivnega območja sta določeni na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen 27. marca 2001, Uradni list RS, št. 25/01, datoteka z dne 26. novembra 2007, izvorno merilo 1 : 1000) in vrisani na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Meja spomenika Grad v Slovenski Bistrici je določena na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen 27. marca 2001, Uradni list RS, št. 25/01, datoteka z dne 28. novembra 2001, izvorno merilo 1 : 1000) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000.

Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: pristojni zavod).

4

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-        varovanje kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

-        podrejanje vsake rabe in vseh posegov v grad in njegove prizidke ter prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti in muzejske namembnosti,

-        prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika, zlasti pročelij, gabaritov in tlorisov, viteške dvorane in kapele,

-        prepoved vseh posegov v plasti arheološkega spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega zavoda,

-        podrejanje vsake rabe in vseh posegov v park in njegove objekte ter odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti: značilnega tlorisa, razporeda posameznih dreves, rastlinskih združb in druge opreme parka, varovanje vedut na parkovno celoto in ohranitev pogledov iz parka, preprečevanje zaraščanja parkovne osi,

-        omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. točki odloka naštetih posameznih elementov te enote,

-        znotraj območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,

-        prepovedana je vožnja z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja, razen za potrebe vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe ter za stanovalce,

-        predhodno izdelavo konservatorskega načrta za posege v spomenika ali za njuno celovito obnovo.

Zavarovano območje je namenjeno:

-        trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot,

-        povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

-        prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,

-        učno-demonstracijskemu delu,

-        znanstveno-raziskovalnemu delu.

V vplivnem območju spomenika velja varstveni režim, ki določa:

-        prepoved vseh novogradenj, razen na parcelah s številkami 700, 701, 709/1, 709/2, vse k.o. Slovenska Bistrica, z obveznim odmikom gradenj od nekdanje parkovne osi, kar pristojni zavod natančno določi v kulturnovarstvenih pogojih za poseg po opravljenih predhodnih raziskavah, ki jih izvede za to usposobljena oseba,

-        novogradnja je omejena na objekte P + 2, projektna dokumentacija za novogradnjo na parcelah iz prejšnje alinee pa mora vsebovati načrt krajinske arhitekture z upoštevanimi rezultati predhodnih raziskav,

-        možna je rušitev obstoječih objektov,

-        možna so vsa vzdrževalna dela, ki lahko prispevajo k boljši prepoznavnosti kulturnega spomenika in so usklajena z načrtom upravljanja,

-        možna so vsa vrtno-arhitekturna dela, ki lahko prispevajo k delni rekonstrukciji prvotnega stanja parka.

5

Za vsak poseg v kulturna spomenika in v vplivno območje je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje.

6

(prenehal veljati)

7

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Priloga: Kulturni spomenik državnega pomena; Grad in park v Slovenski Bistrici (topografski načrt)

Odlok o razglasitvi Gradu in parka v Slovenski Bistrici za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99) vsebuje naslednjo končno določbo:

»8

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Gradu in parka v Slovenski Bistrici za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 55/02) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08) v zvezi s prenehanjem veljavnosti 6. člena odloka določa:

»147. člen

(prenehanje obveznosti izdajanja odločb o varstvu spomenikov)

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s 13. členom tega zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»148. člen

(končna določba)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi Gradu in parka v Slovenski Bistrici za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 50/08) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

4. člen

V roku enega leta od uveljavitve tega odloka je treba za kulturni spomenik pripraviti načrt upravljanja v skladu z 59. in 60. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08). Načrt upravljanja pripravi upravljavec gradu Slovenska Bistrica.

Upravljavec gradu mora v roku treh let od uveljavitve tega odloka urediti park gradu Slovenska Bistrica. Ureditev obsega sanacijo drevoreda in rekonstrukcijo parkovnih površin na podlagi zgodovinske vrtno-arhitekturne zasnove parka.

5. člen

Na podlagi tretjega odstavka 13. člena in prvega odstavka 23. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) pristojno sodišče na vseh parcelah iz 3. točke odloka po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi zaznamuje status kulturnega spomenika oziroma njegovega vplivnega območja.

6. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.