Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o
razglasitvi območja gradu Socerb za kulturni spomenik državnega pomena obsega:
-
Odlok o razglasitvi območja gradu Socerb za kulturni spomenik državnega
pomena (Uradni list RS, št. 81/99 z dne 5. 10. 1999),
-
Odlok o spremembi odloka o razglasitvi območja gradu Socerb za kulturni
spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 55/02 z dne 27. 6. 2002),
-
Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 z
dne 15. 2. 2008).
ODLOK
o razglasitvi območja gradu Socerb za
kulturni spomenik državnega pomena
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
1
Za kulturni spomenik državnega pomena se
razglasita enoti dediščine:
-
Socerb - Območje gradu Socerb (EŠD 11170),
-
Socerb - Grad (EŠD 671),
Enota Grad Socerb (EŠD 671) stoji znotraj
območja gradu (EŠD 11170).
Enoti imata zaradi arheoloških, kulturnih,
krajinskih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti
poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato ju razglašamo za kulturni spomenik
državnega pomena z lastnostmi kulturne krajine, umetnostno arhitekturnega
spomenika in zgodovinskega spomenika.
2
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za
spomenik državnega pomena:
Ostanki prenovljenega kamnitega oboda
renesančne trdnjave na lokaciji starejše postojanke. Trdnjava je izjemna prostorska
dominanta in edini večji utrdbeni objekt, ohranjen na Kraškem robu nad
slovensko obalo in nad Trstom. Utrdba je spomenik meje med avstrijskimi in
beneškimi posestvi. Na območju je več kraških jam, ena je predelana v spominsko
kapelo sv. Socerba. Območje je arheološka lokaliteta.
3. člen
Spomenik Območje gradu Socerb obsega
zemljišča s parcelnimi številkami: *135, 1150/10, 1150/16, 1150/18, 1151/1,
1151/2, 1152, 1153, 1155, 1156, 1159, vse k. o. Socerb. Spomenik Grad Socerb
stoji na zemljišču s parcelno številko: *135, k. o. Socerb.
Meji spomenikov sta vrisani na katastrskem
načrtu v merilu 1: 2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000.
Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za
kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod
Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu:
zavod).
Vplivno območje spomenikov obsega območje,
oddaljeno 300 m od zarisane meje območja gradu, in ves kraški rob, ki bi s
svojo spremenjeno obliko ter namembnostjo lahko negativno vplivala na zaščitene
funkcionalne in vizualne sestavine spomenika.
4
Za spomenik velja varstveni režim, ki
določa:
-
varovanje kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih
vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
-
prepoved predelav kamnitega oboda gradu, njegove tlorisne sheme in
gabaritov,
-
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt ter odprti prostor
ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
-
prepoved vseh posegov v plasti arheološkega spomenika, razen
pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega zavoda,
-
podrejanje vsake rabe in vseh posegov grad ter odprti prostor ohranjanju
vedut na grad in ohranitev pogledov z gradu,
-
znotraj območja gradu je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali
začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci
reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri
pristojni zavod,
-
omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter
dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. točki
odloka naštetih posameznih elementov te enote.
Zavarovano območje je namenjeno:
-
trajni ohranitvi kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih,
likovnih in zgodovinskih vrednot,
-
povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika in dopolnitvi sedanje
namembnosti,
-
prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih
medijih,
-
učno-demonstracijskemu delu,
-
znanstveno-raziskovalnemu delu.
5
Za vsako spremembo funkcije kulturnega
spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali
zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi
podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.
6
(prenehal
veljati)
7
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja
Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.
Kulturni
spomenik državnega pomena; Območje gradu Socerb ( topografski načrt )
Odlok o razglasitvi območja gradu Socerb za
kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99) vsebuje naslednjo končno določbo:
»8
Ta odlok začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Odlok o spremembi odloka o razglasitvi območja
gradu Socerb za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 55/02) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1
(Uradni list RS, št. 16/08) v zvezi s prenehanjem veljavnosti
6. člena odloka določa:
»147. člen
(prenehanje
obveznosti izdajanja odločb o varstvu spomenikov)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo
veljati določbe aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi
Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s
13. členom tega zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»148. člen
(končna
določba)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.