Odlok o razglasitvi Starološkega gradu za kulturni spomenik državnega pomena

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi Starološkega gradu za kulturni spomenik državnega pomena obsega:

-        Odlok o razglasitvi Starološkega gradu za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99 z dne 5. 10. 1999),

-        Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Starološkega gradu za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 22/02 z dne 13. 3. 2002),

-        Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 z dne 15. 2. 2008).

ODLOK

o razglasitvi Starološkega gradu za kulturni spomenik državnega pomena 

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:

-        Stara Loka – Starološki grad (EŠD 6024).

Enota ima zaradi kulturnih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jih razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi kulturne krajine, umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

V jedru naselja Stara Loka stoji Starološki grad. Grad z delno ohranjenim poznogotskim obrambnim sistemom s stolpoma in južnim traktom s konzolnimi pomoli je nastajal od 15. stoletja dalje ter bil preoblikovan v baročni dobi. Grad je zgodovinsko pomemben kot lastnina družine Strahl. Njihova zbirka slik je del zasnove Narodne galerije.

3

Spomenik obsega zemljišča, parcelne številke 645/1, 645/10, 645/11, 645/12, 645/13, 645/2, 645/3 (del), 645/4, 645/5, 645/8, 645/9, vse k.o. Stara Loka.

Meja spomenika je vrisana na katastrskem načrtu v merilu 1:1000 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljevanju: zavod).

Vplivno območje spomenika obsega območje 50 m okoli zarisane meje spomenika ter širše območje, na katerem bi načrtovali uporabo ali objekte, ki bi s svojo velikostjo, obliko ali funkcijo lahko negativno vplivali na zaščitene funkcionalne in vizualne lastnosti spomenika.

4

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-        varovanje kulturnih, arhitekturnih, in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

-        podrejanje vsake rabe in vseh posegov v grad in njegove pomožne objekte ter odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti in muzejski namembnosti,

-        prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika, zlasti gabaritov in tlorisne sheme ter ohranjenih delov opreme,

-        podrejanje vsake rabe in vseh posegov v park in njegove objekte ter odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti: značilnega tlorisa, razporeda poti in rastlinskih združb in druge opreme parka, varovanje vedut na parkovno celoto in ohranitev pogledov iz parka,

-        znotraj območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,

-        prepovedana je vožnja z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja, razen za potrebe vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe,

-        omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2.točki odloka naštetih posameznih elementov te enote.

Zavarovano območje je namenjeno:

-        trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih in zgodovinskih vrednot,

-        povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

-        prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,

-        učno-demonstracijskemu delu,

-        znanstveno-raziskovalnemu delu.

5

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

6

(prenehal veljati)

7

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Priloga: Kulturni spomenik državnega pomena; Starološki grad (topografski načrt)

Odlok o razglasitvi Starološkega gradu za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99) vsebuje naslednjo končno določbo:

»8

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Starološkega gradu za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 22/02) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08) v zvezi s prenehanjem veljavnosti 6. člena odloka določa:

»147. člen

(prenehanje obveznosti izdajanja odločb o varstvu spomenikov)

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s 13. členom tega zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»148. člen

(končna določba)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.