Odlok o razglasitvi Vetrinjskega dvorca za kulturni spomenik državnega pomena

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedil Odloka o razglasitvi Vetrinjskega dvorca za kulturni spomenik državnega pomena obsega:

-        Odlok o razglasitvi Vetrinjskega dvorca za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99 z dne 5. 10. 1999),

-        Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Vetrinjskega dvorca za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 22/02 z dne 13. 3. 2002),

-        Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 z dne 15. 2. 2008).

ODLOK

o razglasitvi Vetrinjskega dvorca za kulturni spomenik državnega pomena

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:

-        Maribor – Vetrinjski dvorec (EŠD 443).

Enota ima zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika in kulturne krajine.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Meščanski dvorec v jedru srednjeveškega mesta, ki z arhitekturnimi prvinami kaže rast od 16. do 18. stol. Izstopa samostojna osrednja os in volumen stavbe, ki je izjemen za jedro Maribora.

3. člen

Spomenik obsega zemljišče, parcelna številka 1698, k.o. Maribor–Grad.

Meja spomenika je vrisana na katastrskem načrtu v merilu 1:500 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljevanju: zavod).

Vplivno območje spomenika obsega območje, oddaljeno 50 m od obstoječega spomenika, v katerem bi načrtovali objekte ali uporabo, ki bi s svojo velikostjo, obliko ali funkcijo lahko negativno vplivali na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.

4

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-        varovanje kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

-        prepoved predelave zaščitenih tlorisov, gabaritov stavbe in njenih značilnih detajlov ter tehničnih prvin,

-        podrejanje vsake rabe in vseh posegov v dvorec in njegove objekte ter odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,

-        omogočanje predstavitve dvorca in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. točki odloka naštetih posameznih elementov te enote.

Zavarovano območje je namenjeno:

-        trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih vrednot,

-        povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

-        predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine in situ, v tisku in drugih medijih,

-        znanstveno-raziskovalnemu delu,

-        učno-demonstracijskemu delu.

5

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

6

(prenehal veljati)

7

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Priloga: Kulturni spomenik državnega pomena; Vetrinjski dvorec (topografski načrt)

Odlok o razglasitvi Vetrinjskega dvorca za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99) vsebuje naslednjo končno določbo:

»8

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Vetrinjskega dvorca za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 22/02) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08) v zvezi s prenehanjem veljavnosti 6. člena odloka določa:

»147. člen

(prenehanje obveznosti izdajanja odločb o varstvu spomenikov)

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s 13. členom tega zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»148. člen

(končna določba)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.