Odlok o razglasitvi Arboretuma Volčji Potok za kulturni spomenik državnega pomena

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi Arboretuma Volčji Potok za kulturni spomenik državnega pomena obsega:

-        Odlok o razglasitvi Arboretuma Volčji Potok za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 82/99 z dne 8. 10. 1999),

-        Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Arboretuma Volčji Potok za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 111/00 z dne 1. 12. 2000),

-        Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 z dne 15. 2. 2008).

ODLOK

o razglasitvi Arboretuma Volčji Potok za kulturni spomenik državnega pomena

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota dediščine:

-        Volčji Potok – Arboretum (EŠD 7904).

Enota ima zaradi kulturnih, zgodovinskih, krajinskih in vrtnoarhitekturnih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi spomenika oblikovane narave.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Arboretum Volčji Potok (v nadaljevanju: Arboretum), sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino v Sloveniji. Preoblikovanje nekdanjega grajskega kompleksa z vključitvijo ohranjenih grajenih prvin v parkovno zasnovo v krajinskem slogu, uporaba drevnine, grmovnic, zelnatih trajnic in vodnih motivov ter sožitje z naravnimi lastnostmi območja označujejo enkratnost Arboretuma. Tematsko zasnovane enote so likovno in ekološko uravnotežene ter med seboj povezane kot različna krajinska prizorišča. Posebna vrednota je vključitev vidnih prostorskih kvalitet bližnje (grič Holmec s cerkvijo) in daljne okolice (Kamniške Alpe) v koncept zasnove.

Zaradi velike raznolikosti rastlinskega materiala, zbranega v Arboretumu, je ta pomemben tudi v biotskem in genetskem pogledu.

3

Arboretum leži jugozahodno od Kamnika, med naseljema Volčji Potok in Hudo, ter ga na jugovzhodu omejuje lokalna cesta Kamnik Radomlje, na vzhodu Rudniški potok, na zahodu dovozna pot, na severu pa obsega Grajšinski gozd in Jelovo drago.

Območje obsega zemljišča, parcelne številke:

1, 2, 3/1, 3/2, 4, 5/1, 5/2, 5/3, 5/4, 6/1, 6/2, 6/3, 7/1, 7/2, 7/3, 8/1, 8/2, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23/1, 23/2, 23/3, 24, 25, 26, 27/1, 27/2, 27/3, 28, 29, 30/1, 30/2, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 698/1, 698/2, 698/3, 699, 700, 701, 702, 703, 704, 705, 706, 707, 708, 709, 710, 711, 712, 713, 714/1, 714/2, 714/4, 756, 810, 811, 812, 813, 814, 819, 820, 913 -del, 915-del, 930/1-del, 930/2, 930/8, 932-del, 940-del, 931/2, vse k.o. Volčji Potok, Občina Kamnik;

in zemljišča, parcelne številke:

440/1, 441/1, 445, 446, 447, 448, 449, 450, 451, 452, 453, 454, 455, 456, 470/2, 475, 476, 478, 479, 480, 481, 482, 483, 484, 485, 486, 487, 488, 489, 490, 491, 492 vse k.o. Radomlje, Občina Domžale.

Meja Arboretuma je določena na topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

4

Arboretum ima vplivno območje. To so površine, ki so funkcionalno, ekološke in vidno povezane z Arboretumom.

Vplivno območje obsega grič Homec, obrečno ravnico ob potoku Kamniški Bistrici ter območja južno, severno in severovzhodno od Arboretuma.

Meja vplivnega območja je vrisana na topografskem načrtu iz četrtega odstavka prejšnjega člena.

5

Arboretum, opisan v 3. členu, ki se varuje kot spomeniška celota, sestavljajo: oblikovan parter v geometrijskem slogu s historično lokacijo gradu iz 17. stoletja, park v krajinskem slogu, tematske enote kot so rozarij, zelnate trajnice, vodne rastline, gozd, kisli gozd, ruševine starega gradu Volčji Potok v gozdu na vrhu Volčjega hriba (EŠD 9912) in širše območje parka.

Znotraj Arboretuma so tudi druge površine in objekti, ki nimajo spomeniških lastnosti, so pa funkcionalno in programsko povezani z njegovim delovanjem. Njihovo urejanje je podrejeno urejanju spomeniške celote.

6

Arboretum je namenjen:

-        trajni ohranitvi krajinskih, zgodovinskih in prostorskih vrednot,

-        povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

-        prezentaciji kulturnih vrednot spomenika,

-        znanstveno-raziskovalnemu delu na področju parkovne in krajinske dendrologije,

-        učno-demonstracijskemu delu.

7

Na celotnem območju kulturnega spomenika veljajo splošna načela varstva in urejanja:

1.      ohranjanje kulturnih, zgodovinskih, krajinskih in ekoloških vrednot v njihovi celovitosti, neokrnjenosti in izvirnosti,

2.      podreditev vseh posegov spomeniškim lastnostim kulturnega spomenika,

3.      zagotavljanje take predstavitve območja in njegovih vrednot, ki ni v nasprotju z varovanjem celote in njegovih delov.

Na načelih iz prejšnjega odstavka morata temeljiti programu varstva in razvoja in ureditveni načrt.

8

V Arboretumu ni dovoljeno:

1.      graditi ali postavljati začasnih ali trajnih objektov, razen tistih, ki so v skladu s potrjenim programom varstva in razvoja in ureditvenim načrtom,

2.      spreminjati obliko in značaj poti,

3.      voziti se s čolni po jezeru,

4.      voziti se z motornimi vozili, razen za potrebe vzdrževanja in oskrbe,

5.      reklamirati sponzorje,

6.      napeljevati komunalne vode.

9

Poleg splošnih prepovedi iz 9. člena v Arboretumu ni dovoljeno:

1.      spreminjati vrtno-arhitektonsko zasnovo parkovnih površin,

2.      odstranjevati drevja in grmovnic,

3.      dosajati novih rastlinskih osebkov,

4.      uničevati ali poškodovati drevja in grmovja ter trgati cvetja,

5.      uničevati, odstranjevati ali premeščati parkovnih objektov (vodnjakov, plastik), ki so del oblikovalske zasnove,

6.      spreminjati ekoloških pogojev, ki so potrebni za obstoj in razvoj drevja in grmovja,

7.      nabirati semen,

8.      izvajati golosekov v gozdu.

10

Na vplivnem območju ni dovoljeno izvajati del in posegov, ki neposredno ali posredno vplivajo negativno na:

1.      kulturno funkcijo spomenika,

2.      vidno in doživljajsko privlačnost kulturnega spomenika,

3.      kvaliteto okolja,

4.      ekološke razmere.

O obsegu in značaju vpliva presoja pristojni upravni organ na podlagi mnenja pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

11

Za upravljanje spomenika se ustanovi Javni zavod Arboretum Volčji Potok (v nadaljnjem besedilu: javni zavod). Akt o ustanovitvi javnega zavoda sprejme Vlada Republike Slovenije 2 meseca po uveljavitvi tega odloka. V aktu o ustanovitvi so podrobneje določene naloge javnega zavoda, njegovi organi in financiranje.

12

Arboretum se upravlja na podlagi dolgoročnega dokumenta, programa varstva in razvoja, v katerem se opredeli programsko in prostorsko vizijo razvoja kulturnega spomenika.

Potrjen program varstva in razvoja je podlaga letnim načrtom dela in obvezna podlaga za izdelavo ureditvenega načrta. Na podlagi potrjenega ureditvenega načrta se Arboretum prostorsko ureja.

Program varstva in razvoja vsebuje:

-        spomeniško-varstveni del,

-        raziskovalni del,

-        predstavitveni del,

-        organizacijsko-upravljalski in

-        finančni del.

Posamezne sestavine programa varstva in razvoja morajo biti med seboj usklajene. Program varstva in razvoja mora vsebovati tudi grafične ponazoritve koncepta programa, temelječe na predhodnih prostorskih presojah. Program varstva in razvoja pripravi javni zavod na podlagi strokovnih podlag in preveritev.

Strokovne podlage za spomeniško varstveni del, v katerih se podrobneje opredelijo spomeniško varstvene lastnosti zavarovanega območja in njihovo stanje, določijo enote spomenika, smernice za vzdrževanje in sanacijo posameznih enot, smernice za prezentacijo ter izhodišča za razvoj arboretuma na prostih površinah, izdela zavod v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.

Strokovne podlage za druge elemente programa varstva in razvoja območja pripravi javni zavod.

13

Vzdrževalna, sanacijska in druga ureditvena dela se lahko opravljajo le na podlagi potrjenega programa varstva in razvoja in v okviru prostorskih rešitev, podanih v ureditvenemu načrtu za zavarovano območje. Do sprejema programa varstva in razvoja je s soglasjem pristojnega zavoda dovoljeno izvajati vzdrževalna dela.

Izjemoma je dovoljeno izvajati dela iz 2., 3. in 6. alinee 8. člena in dela iz 1., 2., 3. in 7. alinee 9. člena, če so v skladu s potrjenim programom varstva in razvoja in ureditvenim načrtom.

14

Ministrstvo za kulturo v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka predlaga organu, pristojnemu za geodetske zadevo, izvedbo meje spomenika v katastrskih načrtih.

15

(prenehal veljati)

16

Javni zavod Arboretum, Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, ali vsaka druga pravna in fizična oseba je dolžna pristojno inšpekcijo opozoriti na nepravilnosti ali posledice škodljivega delovanja na zavarovanem ali vplivnem območju kulturnega spomenika.

17

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Kulturni spomenik državnega pomena; Arboretum Volčji potok (topografski načrt)

Odlok o razglasitvi Arboretuma Volčji Potok za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 82/99) vsebuje naslednji končni določbi:

»18

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odločba o zavarovanju drevesnega in cvetličnega parka ter gozdnega parka v Volčjem potoku pri Radomljah, okraj Kamnik, Uradni list LR Slovenije, št. 35/50.

19

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Arboretuma Volčji Potok za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 111/00) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08) v zvezi s prenehanjem veljavnosti 15. člena odloka določa:

»147. člen

(prenehanje obveznosti izdajanja odločb o varstvu spomenikov)

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s 13. členom tega zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»148. člen

(končna določba)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.