Odlok o preferencialnih pravilih o poreklu blaga, ki se v letu 2000 uporabljajo za izvajanje uredbe o izvajanju Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ter začasni uporabi sklepa št. 3 Skupnega odbora po sporazumu o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško

Zgodovina predpisa \| Citat

	Odlok o preferencialnih pravilih o poreklu blaga, ki se v letu 2000 uporabljajo za izvajanje uredbe o izvajanju Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ter začasni uporabi sklepa št. 3 Skupnega odbora po sporazumu o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško (Uradni list RS, št. 105/99)

Naslov ang. Ordinance on preferential rules of origin to be used in 2000 for implementation of the governmental decree on implementation of the Free Trade Agreement between the Republic of Slovenia and the Republic of Croatia and provisional application of the Decision No. 3 of the Joint Committee of the Free Trade Agreement between the Republic of Slovenia and the Republic of Croatia

Datum sprejetja	16.12.1999
Datum objave	22.12.1999
Datum začetka veljavnosti	01.01.2000

EVA	1999-1611-0098
SOP	1999-01-4953

Na podlagi prvega odstavka 12. člena uredbe o izvajanju sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ter začasni uporabi sklepa št. 3 Skupnega odbora po sporazumu o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško (Uradni list RS, št. 105/99) izdaja Vlada Republike Slovenije

ODLOK

o preferencialnih pravilih o poreklu blaga, ki se v letu 2000 uporabljajo za izvajanje uredbe o izvajanju Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ter začasni uporabi sklepa št. 3 Skupnega odbora po sporazumu o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško

I. ODDELEK

SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

Definicije

Za namene tega odloka:

a) “izdelava“ pomeni katero koli vrsto obdelave ali predelave vključno s sestavljanjem ali posebnimi postopki;

b) “material“ pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka;

c) “izdelek“ pomeni izdelek, ki se izdeluje, čeprav je namenjen kasnejši uporabi pri drugem postopku izdelave;

d) “blago“ pomeni materiale in izdelke;

e) “ carinska vrednost“ pomeni vrednost, določeno v skladu s sporazumom iz leta 1994 o izvajanju VII. člena Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (Sporazum WTO o carinski vrednosti);

f) “cena franko tovarna“ pomeni ceno, ki se plača za izdelek franko tovarna proizvajalcu v pogodbenici, v podjetju katerega se opravi zadnja obdelava ali predelava pod pogojem, da cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka;

g) “vrednost materialov“ pomeni carinsko vrednost pri uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v pogodbenici;

h) “vrednost materialov s poreklom“ pomeni vrednost takih materialov, kot so opredeljeni v pododstavku g) in se uporablja mutatis mutandis;

i) “dodana vrednost“ je cena izdelka franko tovarna, zmanjšana za carinsko vrednost vsakega vključenega izdelka, ki nima porekla države, v kateri so bili ti izdelki pridobljeni;

j) “poglavja“ in “tarifne številke“ pomenijo poglavja in tarifne številke (štirištevilčne kode), uporabljene v nomenklaturi, ki predstavlja “Harmonizirani sistem poimenovanja in šifrskih oznak blaga“, ki se v tem odloku navaja kot “Harmonizirani sistem“ ali “HS“;

k) “uvrščen“ se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala v določeno tarifno številko;

l) “pošiljka“ pomeni izdelke, ki jih izvoznik pošilja prejemniku bodisi hkrati ali so zajeti v enem transportnem dokumentu, s katerim dobavlja izvoznik te izdelke prejemniku, ali če ni takega dokumenta, izdelke, ki so zajeti na enem računu;

m) “ozemlje“ vključuje teritorialne vode.

II. ODDELEK

DEFINICIJA POJMA “IZDELKI S POREKLOM“

2. člen

Splošne zahteve

Za namene izvajanja uredbe o izvajanju Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v letu 2000 za industrijske izdelke in uredbe o začasni uporabi sklepa št. 3 Skupnega odbora po sporazumu o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško se naslednji izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice:

a) izdelki, v celoti pridobljeni v pogodbenici v smislu 4. člena tega odloka;

b) izdelki, pridobljeni v pogodbenici, ki vsebujejo materiale, ki niso bili v celoti pridobljeni na njenem ozemlju, pod pogojem, da so bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani v pogodbenici v smislu 5. člena tega odloka;

3. člen

Bilateralna kumulacija porekla

Materiali s poreklom iz pogodbenice, ki uvaža, se štejejo za materiale s poreklom iz pogodbenice, ki izvaža, če so vsebovani v izdelku, ki je bil tam pridobljen. Ne bo treba, da so taki materiali zadosti obdelani ali predelani, pod pogojem, da so bili obdelani ali predelani bolj, kot to določa prvi odstavek 6. člena tega odloka.

4. člen

V celoti pridobljeni izdelki

1. Šteje se, da so v celoti pridobljeni v pogodbenici:

a) mineralni izdelki, tam pridobljeni iz zemlje ali morskega dna;

b) tam pridelani rastlinski izdelki;

c) tam povržene in vzrejene žive živali;

d) izdelki, pridobljeni iz živih tam vzrejenih živali;

e) izdelki, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;

f) izdelki morskega ribolova in drugi izdelki iz morja, pridobljeni z njihovimi ladjami zunaj teritorialnih voda držav pogodbenic;

g) izdelki, izdelani na njihovih predelovalnih ladjah izključno iz izdelkov, omenjenih v pododstavku f) tega odstavka;

h) tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za reciklažo surovin, vključno z rabljenimi gumami, primernimi le za protektiranje ali uporabo kot odpadek;

i) odpadki in ostanki pri proizvodnih postopkih, ki tam potekajo;

j) izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali slojev pod njim zunaj njihovih teritorialnih voda pod pogojem, da imata izključno pravico do obdelave morskega dna ali sloja pod njim;

k) blago, tam izdelano izključno iz izdelkov, omenjenih v pododstavkih a) do j) tega odstavka.

2. Izraza “njihova plovila“ in “njihove predelovalne ladje“ v pododstavkih 1 f) in g) prvega odstavka tega člena se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje:

a) ki so registrirani ali se vodijo v pogodbenici;

b) ki plujejo pod zastavo pogodbenice;

c) ki so najmanj 50 odstotkov v lasti državljanov pogodbenic ali družbe s sedežem v eni od pogodbenic in v kateri so direktor ali direktorji, predsednik upravnega odbora ali nadzornega odbora ter večina članov takih odborov državljani pogodbenic in, še dodatno, če v primeru osebnih ali kapitalskih družb vsaj polovica kapitala pripada pogodbenicama ali javnim organom ali državljanom pogodbenic;

d) katerih kapitan in častniki so državljani pogodbenic; in

e) katerih najmanj 75 odstotkov članov posadke so državljani pogodbenic.

5. člen

Zadosti obdelani ali predelani izdelki

1. Za namene 2. člena tega odloka se šteje, da so izdelki, ki niso v celoti pridobljeni, zadosti obdelani ali predelani, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v seznamu Priloge II.

Zgoraj navedeni pogoji navajajo za vse izdelke, za katere velja sporazum, postopke obdelave ali predelave, ki morajo biti opravljeni na materialih brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh izdelkov in se nanašajo samo na take materiale. To pomeni, če se izdelek, ki je pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev iz seznama, uporablja pri izdelavi drugega izdelka, se pogoji, ki se uporabljajo za izdelek, v katerega je ta vključen, ne uporabljajo zanj in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki bi lahko bili uporabljeni pri njegovi izdelavi.

2. Ne glede na prvi odstavek se materiali brez porekla, ki se v skladu z v seznamu danimi pogoji za ta izdelek ne bi smeli uporabiti pri izdelavi tega izdelka, vseeno lahko uporabijo pod pogojem:

a) da njihova skupna vrednost ne presega 10 odstotkov cene izdelka franko tovarna,

b) kjer kateri koli od odstotkov, podanih v seznamu kot zgornja vrednost materialov brez porekla, ni presežen na podlagi uporabe tega odstavka.

Ta odstavek se ne uporablja za izdelke, ki se uvrščajo v 50. do 63. poglavje Harmoniziranega sistema.

3. Prvi in drugi odstavek se ne uporablja v primerih, ki jih določa 6. člen tega odloka.

6. člen

Nezadostni postopki obdelave ali predelave

1. Šteje se, da so naslednji postopki obdelave ali predelave nezadostni, da bi izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je zadoščeno zahtevam iz 5. tega odloka:

a) postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem (prezračevanje, razprostiranje, sušenje, hlajenje, soljenje, dajanje v žveplov dioksid ali druge vodne raztopine, odstranjevanje poškodovanih delov in podobni postopki);

b) preprosti postopki, kot so odstranjevanje prahu, sejanje ali prebiranje, razvrščanje, usklajevanje (vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov), pranje, barvanje, rezanje;

c) i) spremembe v embalaži ter razstavljanje in sestavljanje pošiljk;

ii) preprosto pakiranje v steklenice, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na kartone ali plošče itd. in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;

d) pritrjevanje oznak, nalepk in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke ali njihovo embalažo;

e) preprosto mešanje izdelkov ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne, če ena ali več sestavin mešanice ne ustreza pogojem, določenim v tem odloku, da bi jih lahko šteli za izdelke s poreklom iz pogodbenic;

f) enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek;

g) kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v pododstavkih a) do f) tega odloka;

h) zakol živali.

2. Pri ugotavljanju, ali se predelave ali obdelave, opravljene na posameznem izdelku štejejo za nezadostne v smislu prvega odstavka, se skupno upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku v eni od pogodbenic.

7. člen

Enota kvalifikacije

1. Enota kvalifikacije za uporabo določb tega odloka je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev blaga ob uporabi nomenklature Harmoniziranega sistema.

Iz tega sledi:

a) kadar se izdelek, ki ga sestavlja skupina predmetov ali je sestavljen iz izdelkov, uvršča po pogojih Harmoniziranega sistema v eno tarifno številko, potem celota pomeni enoto kvalifikacije,

b) kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko Harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi določb tega odloka vsak izdelek obravnavati posebej.

2. Če je v skladu s splošnim pravilom št. 5 Harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.

8. člen

Dodatki, nadomestni deli in orodje

Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, in so del običajne opreme in vključeni v njeno ceno ali pa niso posebej zaračunani, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.

9. člen

Garniture

Garniture se v skladu s splošnim pravilom št. 3 Harmoniziranega sistema štejejo za garniture s poreklom, kadar imajo poreklo vsi njihovi sestavni deli. Kljub temu pa takrat, kadar je garnitura sestavljena iz sestavnih delov, ki imajo poreklo in takih brez, velja, da ima garnitura kot celota poreklo pod pogojem, da vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 odstotkov cene garniture franko tovarna.

10. člen

Nevtralni elementi

Da bi določili, ali je izdelek s poreklom, ni treba ugotavljati porekla za naslednje, kar bi lahko bilo uporabljeno pri njegovi izdelavi:

a) energija in gorivo;

b) naprave in oprema;

c) stroji in orodje;

d) blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno sestavo izdelka.

III. ODDELEK

ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA

11. člen

Načelo teritorialnosti

1. Razen v primerih iz 3. člena in tretjega odstavka tega člena, morajo biti pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, v Sloveniji ali v Hrvaški izpolnjeni neprekinjeno.

2. Razen v primerih iz 3. člena tega člena, se blago s poreklom, izvoženo iz Slovenije ali Hrvaške v drugo državo, ko se vrne, šteje za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže:

a) da je blago, ki se vrača, isto blago, kot je bilo izvoženo, in

b) da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem stanju.

3. Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji, določenimi v II. oddelku tega odloka, ne bo vplivala obdelava ali predelava, opravljena izven Slovenije ali Hrvaške na materialih, izvoženih iz Slovenije ali Hrvaške in ponovno tam uvoženih pod pogojem, da:

a) so omenjeni materiali v celoti pridobljeni v Sloveniji ali Hrvaški ali so pred njihovim izvozom bili obdelani ali predelani bolj, kot so nezadostni postopki, navedeni v 6. členu tega odloka; in

b) se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:

i) je bilo ponovno uvoženo blago pridobljeno z obdelavo ali predelavo izvoženih materialov; in

ii) skupna dodana vrednost, pridobljena izven Slovenije ali Hrvaške ob uporabi določb tega člena ne presega 10 odstotkov cene franko tovarna končnega izdelka, za katerega se ugotavlja status blaga s poreklom.

4. Za namene tretjega odstavka se pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno izven Slovenije ali Hrvaške. Vendar, kjer se v seznamu v Prilogi II za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa najvišjo vrednost vseh vključenih materialov brez porekla, skupna vrednost materialov brez porekla, vključenih na ozemlju določene pogodbenice, upoštevana skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno izven Slovenije ali Hrvaške z uporabo določb tega člena, ne sme presegati navedenega odstotka.

5. Za namene uporabe določb tretjega in četrtega odstavka se šteje, da “skupna dodana vrednost“ pomeni vse stroške, nastale izven Slovenije ali Hrvaške, vključno vrednosti tam vključenih materialov.

6. Določbe tretjega in četrtega odstavka se ne uporabljajo za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v seznamu Priloge II in ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali predelane samo ob uporabi splošne tolerance, določene v drugem odstavku 5. člena tega odloka.

7. Določbe tretjega in četrtega odstavka ne veljajo za izdelke, ki se uvrščajo v 50. do 63. poglavje Harmoniziranega sistema.

8. Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta z določbami tega člena, opravljena izven Slovenije ali Hrvaške, se opravi v skladu s postopki o začasnem izvozu na oplemenitenje ali podobnimi postopki.

12. člen

Neposredni prevoz

1. Preferencialno obravnavanje, predvideno s sporazumom, se uporablja samo za izdelke, ki izpolnjujejo zahteve tega odloka in se prevažajo neposredno med pogodbenicama. Vendar se izdelki, ki sestavljajo eno samo nedeljeno pošiljko, lahko prevažajo čez druga ozemlja, če do tega pride, s pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem na teh ozemljih pod pogojem, da je blago v državi tranzita ali skladiščenja ostalo pod nadzorom carinskih organov in da na njem niso bili opravljeni drugi postopki razen raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršni koli postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju.

Izdelki s poreklom se lahko pošiljajo po cevovodih čez ozemlja, ki niso ozemlja držav pogodbenic.

2. Kot dokazilo, da so izpolnjeni pogoji, določeni v prvem odstavku, je treba predložiti carinskim organom države uvoznice:

a) en sam prevozni dokument, ki pokriva prevoz iz države izvoznice čez državo tranzita; ali

b) potrdilo, ki ga izdajo carinski organi države tranzita, ki:

(i) vsebuje natančen opis izdelkov,

(ii) navaja datume raztovarjanja in ponovnega natovarjanja izdelkov in če ustreza, imena ladij ali drugih uporabljenih prevoznih sredstev, in

(iii) potrjuje pogoje, pod katerimi so bili izdelki zadržani v državi tranzita, ali

c) če teh ni, katere koli dokumente, ki to dokazujejo.

13. člen

Razstave

1. Za izdelke s poreklom, ki se pošiljajo na razstavo izven pogodbenic in so po razstavi prodani z namenom uvoza v pogodbenico, pri uvozu veljajo ugodnosti po določbah sporazuma pod pogojem, da se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:

a) je izvoznik te izdelke poslal iz pogodbenice v državo, v kateri je razstava in jih tam razstavil;

b) je ta izvoznik izdelke prodal ali drugače odstopil osebi v pogodbenici;

c) so bili izdelki med razstavo ali takoj zatem poslani v enakem stanju, kot so bili poslani na razstavo; in

d) izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso bili uporabljeni v noben drug namen kot za predstavitev na razstavi.

2. Dokazilo o poreklu mora biti izdano ali izpolnjeno v skladu z določbami IV. oddelka in predloženo carinskim organom države uvoznice na običajen način. V njem morata biti navedena naziv in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahteva dodatno dokumentarno dokazilo o pogojih, pod katerimi so bili razstavljeni.

3. Prvi odstavek se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani v zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov, in v času katerih izdelki ostanejo pod carinskim nadzorom.

IV. ODDELEK

DOKAZILO O POREKLU

14. člen

Splošne zahteve

1. Za izdelke s poreklom iz ene pogodbenice veljajo ob uvozu v drugo pogodbenico ugodnosti sporazuma ob predložitvi bodisi:

a) potrdila o prometu blaga EUR.1, katerega vzorec je v Prilogi III; ali

b) v primerih, določenih v prvem odstavku 19. člena tega odloka, izjave izvoznika, katere besedilo je v Prilogi IV, na računu, obvestilu o odpremi ali drugem trgovinskem dokumentu, ki dovolj natančno opisuje zadevne izdelke, da jih je mogoče identificirati (v nadaljevanju: izjava na računu).

2. Ne glede na prvi odstavek za izdelke s poreklom v smislu tega odloka v primerih, kot jih določa 24. člen tega odloka, veljajo ugodnosti sporazuma, ne da bi bilo treba predložiti katerega koli od zgoraj navedenih dokumentov.

15. člen

Postopek izdaje potrdila o prometu blaga EUR.1

1. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi države izvoznice na podlagi pisne zahteve izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika na izvoznikovo odgovornost.

2. V ta namen izpolni izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik potrdilo o prometu blaga EUR.1 in zahtevo za potrdilo o prometu, katerih vzorca sta v Prilogi III. Obrazci se izpolnijo v enem od uradnih jezikov države pogodbenice ali v angleščini in v skladu z določbami domačega prava države izvoznice. Če so pisani z roko, morajo biti izpolnjeni s črnilom in s tiskanimi črkami. Izdelki morajo biti opisani v za to predvideni rubriki brez praznih vmesnih vrstic. Če rubrika ni v celoti zapolnjena, je treba pod zadnjo vrstico opisa potegniti vodoravno črto in prečrtati prazen prostor pod njo.

3. Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o prometu blaga EUR.1, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države izvoznice, kjer se izdaja potrdilo o prometu blaga EUR.1, kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status izdelkov s poreklom kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega odloka.

4. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi pogodbenic, če se izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz ene od pogodbenic ter izpolnjujejo druge zahteve tega odloka.

5. Carinski organi, ki izdajo potrdila EUR.1, ukrenejo vse potrebno za preverjanje porekla blaga in izpolnjevanje drugih zahtev tega odloka. V ta namen imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršen koli pregled izvoznikovih poslovnih knjig ali kakršen koli drug pregled, ki se jim zdi potreben. Carinski organi, ki izdajo potrdila EUR.1, tudi zagotovijo, da so obrazci, navedeni v drugem odstavku, pravilno izpolnjeni. Zlasti morajo preveriti, ali je prostor, namenjen opisu izdelkov, izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti goljufije.

6. Datum izdaje potrdila o prometu blaga EUR.1 mora biti naveden v rubriki 11 potrdila.

7. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi in ga dajo izvozniku na razpolago takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen.

16. člen

Naknadno izdana potrdila o prometu blaga EUR.1

1. Ne glede na sedmi odstavek 15. člena tega odloka se potrdilo o prometu blaga EUR.1 izjemoma lahko izda tudi po opravljenem izvozu izdelkov, na katere se nanaša:

a) če ni bilo izdano ob izvozu zaradi napak ali nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin; ali

b) če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdano, vendar ob uvozu iz tehničnih razlogov ni bilo sprejeto.

2. Za izvajanje prvega odstavka mora izvoznik v zahtevi navesti kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se nanaša potrdilo o prometu blaga EUR.1, in navesti razloge za svojo zahtevo.

3. Carinski organi lahko izdajo potrdilo o prometu blaga EUR.1 naknadno samo po opravljenem preverjanju, če se podatki v izvoznikovi zahtevi ujemajo s podatki v ustreznem spisu.

4. Potrdila o prometu blaga EUR.1, ki so izdana naknadno, morajo imeti eno od naslednjih navedb:

“IZDANO NAKNADNO“,

“NAKNADNO IZDANO“

“ISSUED RETROSPECTIVELY“.

5. Zaznamek iz četrtega odstavka mora biti vpisan v rubriko “Opombe“ potrdila o prometu blaga EUR.1.

17. člen

Izdaja dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1

1. V primeru tatvine, izgube ali uničenja potrdila o prometu blaga EUR.1 lahko izvoznik carinske organe, ki so ga izdali, zaprosi za izdajo dvojnika na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih imajo.

2. Na ta način izdani dvojnik mora biti označen z eno od naslednjih besed:

“DVOJNIK“, “DUPLIKAT“, “DUPLICATE“.

3. Zaznamek iz drugega odstavka mora biti vpisan v rubriko “Opombe“ dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1.

4. Dvojnik, na katerem mora biti datum izdaje prvotnega potrdila o prometu blaga EUR.1, začne veljati s tem datumom.

18. člen

Izdaja potrdila o prometu blaga EUR.1 na podlagi predhodno izdanega ali izdelanega dokazila o poreklu

Če so izdelki s poreklom dani pod nadzor carinskih organov v pogodbenici je mogoče zamenjati prvotno dokazilo o poreklu z enim ali več potrdili o poreklu blaga EUR.1 z namenom pošiljanja vseh ali nekaterih izdelkov drugam znotraj pogodbenice. Nadomestno potrdilo(a) o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi, pod nadzorom katerih so bili dani izdelki.

19. člen

Pogoji za izjavo na računu

1. Izjavo na računu, omenjeno v pododstavku (b) prvega odstavka 14. člena tega odloka, lahko da:

a) pooblaščeni izvoznik v smislu 20. člena tega odloka ali

b) kateri koli izvoznik za vsako pošiljko, ki jo sestavlja eden ali več paketov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6000 ekujev.

2. Izjavo na računu je možno dati, če se izdelki, na katere se nanaša, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenic in izpolnjujejo druge zahteve tega odloka.

3. Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora biti kadarkoli pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države izvoznice predloži vse primerne dokumente, ki dokazujejo status porekla blaga kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega odloka.

4. Izjavo, katere besedilo je v Prilogi IV, mora izvoznik natipkati ali odtisniti na račun, obvestilo o odpremi ali drug trgovinski dokument v eni od jezikovnih različic, ki so navedene v tej prilogi, v skladu z določbami domačega prava države izvoznice. Če je pisana z roko, mora biti napisana s črnilom in s tiskanimi črkami.

5. Izjave na računu morajo imeti originalni lastnoročni podpis izvoznika. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v smislu 20. člena tega odloka ne zahteva, da podpisuje take izjave pod pogojem, da carinskim organom države izvoznice da svoje pisno jamstvo, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo na računu, po kateri ga je možno identificirati, kot da jo je lastnoročno podpisal.

6. Izjavo na računu lahko da izvoznik ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, ali naknadno pod pogojem, da je predložena carinskim organom v državi uvoznici najkasneje v dveh letih po uvozu izdelkov, na katere se nanaša.

20. člen

Pooblaščeni izvoznik

1. Carinski organi države izvoznice lahko pooblastijo katerega koli izvoznika, ki pogosto odpremlja pošiljke izdelkov po sporazumu, da daje izjave na računu ne glede na vrednost izdelkov, na katere se nanaša. Izvoznik, ki prosi za tako pooblastilo, mora zadovoljivo ponuditi carinskim organom vsa jamstva, potrebna za preverjanje statusa porekla teh izdelkov kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega odloka.

2. Carinski organi lahko odobrijo status pooblaščenega izvoznika glede na kakršnekoli pogoje, za katere menijo, da so primerni.

3. Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko carinskega pooblastila, ki mora biti na izjavi na računu.

4. Carinski organi spremljajo, kako pooblaščeni izvozniki uporabljajo pooblastila.

5. Carinski organi lahko kadarkoli umaknejo pooblastilo. To morajo storiti, kadar pooblaščeni izvoznik ne daje več jamstev, navedenih v prvem odstavku, ne izpolnjuje pogojev, navedenih v drugem odstavku, ali pooblastilo drugače nepravilno uporablja.

6. Carinski organi, pristojni za izvajanje preverjanja dokazil o poreklu v smislu 30. člena tega odloka se lahko medsebojno obveščajo o spremembah pri podeljevanju pooblastil pooblaščenim izvoznikom in si lahko v ta namen izmenjajo ažurne sezname.

21. člen

Veljavnost dokazila o poreklu

1. Dokazilo o poreklu velja štiri mesece od datuma izdaje v državi izvoznici in v tem roku mora biti predloženo carinskim organom države uvoznice.

2. Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom države uvoznice predložena po izteku roka za predložitev, določenega v prvem odstavku, se lahko sprejmejo zaradi uporabe preferencialne obravnave, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo možno predložiti do postavljenega končnega datuma.

3. V drugih primerih zakasnele predložitve lahko carinski organi države uvoznice sprejmejo dokazila o poreklu, če so jim bili izdelki predloženi pred tem končnim datumom.

22. člen

Predložitev dokazila o poreklu

Dokazila o poreklu se predložijo carinskim organom države uvoznice v skladu s postopki, ki se uporabljajo v tej državi. Omenjeni organi lahko zahtevajo prevod dokazila o poreklu ter lahko zahtevajo tudi, da uvozno deklaracijo spremlja izjava, s katero uvoznik potrjuje, da izdelki izpolnjujejo potrebne pogoje za izvajanje sporazuma.

23. člen

Uvoz po delih

Kadar se na zahtevo uvoznika in po pogojih, ki jih predpišejo carinski organi države uvoznice, razstavljeni ali nesestavljeni izdelki v smislu pododstavka a) splošnega pravila št. 2 Harmoniziranega sistema, ki sodijo v XVI. in XVII. oddelek ali v tarifni številki 7308 in 9406 Harmoniziranega sistema uvažajo po delih, se za take izdelke pri prvem delnem uvozu carinskim organom predloži eno samo dokazilo o poreklu.

24. člen

Izjeme pri dokazilu o poreklu

1. Izdelki, ki jih kot majhne pakete posamezniki pošiljajo drugim posameznikom ali so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, ne da bi bilo treba predložiti dokazilo o poreklu, pod pogojem, da se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in je bila dana izjava, da ustrezajo zahtevam tega odloka, in ni dvoma o resničnosti take izjave. Če se izdelki pošiljajo po pošti, se izjava lahko napiše na carinsko deklaracijo CN23, bivši C2/CP3 ali na list papirja, ki se priloži temu dokumentu.

2. Občasni uvozi, pri katerih gre le za izdelke za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin, se ne štejejo za uvoze v trgovinske namene, če je iz narave in količine izdelkov razvidno, da niso namenjeni za trgovanje.

3. Nadalje, skupna vrednost teh izdelkov ne sme presegati 500 ekujev, če gre za majhne pakete, ali 1200 ekujev, če gre za izdelke, ki so del osebne prtljage potnikov.

25. člen

Spremljajoči dokumenti

Dokumenti, omenjeni v tretjem odstavku 15. člena in tretjem odstavku 19. člena tega odloka, ki se uporabljajo z namenom dokazovanja, da se izdelki, zajeti s potrdilom o prometu blaga EUR.1 ali izjavo na računu, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz ene od pogodbenic in izpolnjujejo druge zahteve tega odloka, so med drugim lahko:

a) neposredno dokazilo o postopkih, ki jih je opravil izvoznik ali dobavitelj z namenom pridobitve zadevnega izdelka, kot je vsebovano na primer v njegovih poslovnih knjigah ali internem knjigovodstvu;

b) dokumenti, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, ki so izdani ali izdelani v eni od pogodbenic, kjer se uporabljajo v skladu z domačim pravom;

c) dokumenti, ki dokazujejo postopek obdelave ali predelave materialov v eni od pogodbenic, izdani ali izdelani v tej pogodbenici, kjer se uporabljajo v skladu z domačim pravom;

d) potrdila o prometu blaga EUR.1 ali izjave na računih, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdana ali izdelana v pogodbenici v skladu s tem odlokom.

26. člen

Hramba dokazil o poreklu in spremljajočih dokumentov

1. Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o prometu blaga EUR.1, mora vsaj tri leta hraniti dokumente, omenjene v tretjem odstavku 15. člena tega odloka.

2. Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora vsaj tri leta hraniti kopijo te izjave kot tudi dokumente, omenjene v tretjem odstavku 19. člena tega odloka.

3. Carinski organi države izvoznice, ki izdajajo potrdilo o prometu blaga EUR.1, morajo vsaj tri leta hraniti zahteve, omenjene v drugem odstavku 15. člena tega odloka.

4. Carinski organi države uvoznice morajo vsaj tri leta hraniti potrdila o prometu blaga EUR.1 in izjave na računih, ki so jim bili predloženi.

27. člen

Razlike in formalne napake

1. Če so ugotovljene manjše razlike med navedbami na dokazilu o poreklu in tistimi na dokumentih, ki so bili predloženi carinskemu organu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, to ne pomeni ipso facto ničnosti omenjenega dokazila, če se pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.

2. Očitne formalne napake, kot so npr. tipkarske, na dokazilu o poreklu ne morejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v tem dokumentu.

28. člen

Zneski, izraženi v evrih

1. Zneske v valuti države izvoznice, ki ustrezajo zneskom, izraženim v evrih, določi država izvoznica in jih sporoči državi uvoznici.

2. Kadar so zneski višji od ustreznih zneskov, ki jih je določila država uvoznica, jih mora slednja sprejeti, če so izdelki zaračunani v valuti države izvoznice. Kadar so izdelki zaračunani v valuti ene od držav članic Evropske skupnosti ali države EFTA, mora država uvoznica priznati zneske, ki jih je uradno sporočila ta država ali Evropska komisija.

3. Zneski, ki se uporabljajo v valuti katere koli države, so protivrednosti zneskov, izraženih v evrih, v valuti te države po tečaju na prvi delovni dan v oktobru 1999.

4. Skupni odbor na zahtevo katere koli pogodbenice pregleda zneske, izražene v evrih in njihovo protivrednost v domačih valutah pogodbenic. Skupni odbor ob tem pregledu zagotovi, da se zneski, ki jih je treba uporabljati, ne bodo znižali v nobeni domači valuti in bo nadalje upošteval zaželeno ohranjanje realnih učinkov zadevnih vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v evrih.

V. ODDELEK

DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU

29. člen

Medsebojno sodelovanje

1. Carinski organi pogodbenic si medsebojno izmenjajo vzorčne odtise žigov, ki jih uporabljajo njihovi carinski organi pri izdajanju potrdil o prometu blaga EUR.1, in naslove carinskih organov, odgovornih za preverjanja teh potrdil in izjav na računih.

2. Da bi zagotovili pravilno uporabo tega odloka, si pogodbenici preko pristojnih carinskih uprav medsebojno pomagata pri preverjanju verodostojnosti potrdil o prometu blaga EUR.1 ali izjav na računih ter točnosti informacij, ki so tam navedene.

30. člen

Preverjanje dokazil o poreklu

1. Dokazila o poreklu se naknadno preverjajo naključno ali kadar carinski organi države uvoznice upravičeno dvomijo o pristnosti teh dokumentov, statusu porekla zadevnih izdelkov ali izpolnitvi drugih zahtev tega odloka.

2. Zaradi izvajanja določb prvega odstavka morajo carinski organi države uvoznice vrniti potrdilo o prometu blaga EUR.1 in račun, če je bil predložen, izjavo na računu ali kopijo teh dokumentov carinskim organom države izvoznice in, če tako ustreza, navesti razloge za poizvedbo. V podporo zahtevi za preverjanje se pošlje vsak pridobljen dokument ali informacija, ki kaže, da so podatki na dokazilu o poreklu napačni.

3. Preverjanje opravljajo carinski organi države izvoznice. V ta namen imajo pravico zahtevati katerokoli dokazilo in opraviti kakršenkoli pregled izvoznikovih poslovnih knjig ali katerikoli drug pregled, za katerega menijo, da je potreben.

4. Če se carinski organi države uvoznice odločijo, da bodo začasno prenehali podeljevati preferencialno obravnavo zadevnim izdelkom, medtem ko čakajo na izide preverjanja, morajo uvozniku ponuditi sprostitev blaga, pogojeno z varnostnimi ukrepi, ki se jim zdijo potrebni.

5. Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti o izidih preverjanja obveščeni takoj, ko je mogoče. Izidi morajo jasno pokazati, ali so dokumenti pristni in če se izdelki, na katere se nanašajo, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz ene od pogodbenic ter izpolnjujejo druge zahteve tega odloka.

Če se uporabljajo določbe o kumulaciji v skladu s 3. členom tega odloka in v zvezi s četrtim odstavkom 15. člena tega odloka, bo odgovor vseboval tudi kopijo (kopije) potrdila (potrdil) o prometu blaga ali izjave (izjav) na računu, na podlagi katerih je bil izdelan.

6. Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v desetih mesecih od datuma zahteve za preverjanje ali če odgovor ne vsebuje zadostne informacije za določitev verodostojnosti zadevnih dokumentov ali pravo poreklo izdelkov, carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo upravičenost za preferencialno obravnavo.

31. člen

Reševanje sporov

Če pride do sporov glede postopkov preverjanja v smislu 30. člena tega odloka, ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi organi, ki zahtevajo preverjanje, in carinskimi organi, odgovornimi za izvedbo tega preverjanja, ali če se pojavi vprašanje glede razlage tega odloka, jih je treba predložiti Skupnemu odboru.

V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi države uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo te države.

32. člen

Kazni

Kaznovan bo vsakdo, ki sestavi ali povzroči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne podatke, da bi pridobil preferencialno obravnavo za izdelke.

VI. ODDELEK

KONČNI DOLOČBI

33. člen

Priloge

Priloge I, II, III, IV in V k temu odloku so njegov sestavni del.

34. člen

Končna določba

Ta odlok začne veljati 1. januarja 2000.

Št. 333-00/98-7

Ljubljana, dne 16. decembra 1999.

Vlada Republike Slovenije

Marjan Podobnik l. r.