Na podlagi prvega odstavka 13. člena in 15. člena uredbe
o izvajanju Evropskega sporazuma o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni
strani in Evropskimi skupnostmi ter njihovimi državami članicami, ki delujejo v
okviru Evropske unije, na drugi strani, v delu, ki se nanaša na trgovino
(Uradni list RS, št. 104/99) izdaja Vlada Republike Slovenije
ODLOK
o preferencialnih pravilih o poreklu blaga, ki se v
letu 2000 uporabljajo za izvajanje uredbe o izvajanju Evropskega sporazuma o
pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi ter
njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije, na drugi
strani, v delu, ki se nanaša na trgovino
I. ODDELEK
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Definicije
Za namene tega odloka:
a)
“izdelava“ pomeni katerokoli vrsto obdelave ali predelave, vključno s
sestavljanjem ali posebnimi postopki;
b)
“material“ pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd.,
ki se uporablja pri izdelavi izdelka;
c)
“izdelek“ pomeni izdelek, ki se izdeluje, čeprav je namenjen kasnejši
uporabi pri drugem postopku izdelave;
d)
“blago“ pomeni materiale in izdelke;
e)
“carinska vrednost“ pomeni vrednost, določeno v skladu s Sporazumom iz
leta 1994 o izvajanju VII člena Splošnega sporazuma o carinah in trgovini
(Sporazum WTO o carinski vrednosti);
f)
“cena franko tovarna“ pomeni ceno, ki se plača za izdelek franko tovarna
proizvajalcu v Skupnosti ali v Sloveniji, v podjetju katerega se opravi zadnja
obdelava ali predelava, pod pogojem, da cena vključuje vrednost vseh
uporabljenih materialov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko
povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka;
g)
“vrednost materialov“ pomeni carinsko vrednost pri uvozu uporabljenih
materialov brez porekla ali, če ta ni znana in se ne da ugotoviti, prvo preverljivo
ceno, plačano za materiale v Skupnosti ali v Sloveniji;
h)
“vrednost materialov s poreklom“ pomeni vrednost takih materialov, kot
so opredeljeni v pododstavku g) in se uporablja mutatis mutandis;
i)
“dodana vrednost“ pomeni ceno izdelka franko tovarna, zmanjšano za
carinsko vrednost vsakega od vključenih materialov s poreklom iz drugih držav,
omenjenih v 3. in 4. členu tega odloka, ali, če carinska vrednost ni znana ali
se ne da ugotoviti, prva cena, ki se za izdelke dokazljivo plačuje v Skupnosti
ali v Sloveniji;
j)
“poglavja“ in “tarifne številke“ pomenijo poglavja in tarifne številke
(štirištevilčne kode), uporabljene v nomenklaturi, ki predstavlja
“Harmonizirani sistem poimenovanja in šifrskih oznak blaga“, ki se v tem odloku
navaja kot “Harmonizirani sistem“ ali “HS“;
k)
“uvrščen“ se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala v določeno
tarifno številko;
l)
“pošiljka“ pomeni izdelke, ki jih izvoznik pošilja enemu prejemniku
bodisi hkrati ali so zajeti v enem transportnem dokumentu, s katerim dobavlja
izvoznik te izdelke prejemniku, ali če ni takega dokumenta, izdelke, ki so
zajeti na enem računu;
m)
“ozemlje“ vključuje teritorialne vode.
II. ODDELEK
DEFINICIJA POJMA
“IZDELKI S POREKLOM“
2. člen
Splošne zahteve
1. Za namene izvajanja uredbe o izvajanju Evropskega
sporazuma o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi
skupnostmi ter njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske
unije, na drugi strani, v delu, ki se nanaša na trgovino (v nadaljevanju:
sporazuma) se naslednji izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti:
a)
izdelki, v celoti pridobljeni v Skupnosti v smislu 5. člena tega odloka;
b)
izdelki, pridobljeni v Skupnosti, ki vsebujejo materiale, ki niso bili v
celoti pridobljeni na njenem ozemlju, pod pogojem, da so bili taki materiali
zadosti obdelani ali predelani v Skupnosti v smislu 6. člena tega odloka;
c)
blago s poreklom iz Evropskega gospodarskega prostora (EEA) v smislu
Protokola 4 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.
2. Za namene izvajanja sporazuma se naslednji izdelki štejejo
za izdelke s poreklom iz Slovenije:
a)
izdelki, v celoti pridobljeni v Sloveniji v smislu 5. člena tega odloka;
b)
izdelki, pridobljeni v Sloveniji, ki vsebujejo materiale, ki niso bili v
celoti pridobljeni na njenem ozemlju, pod pogojem, da so bili taki materiali
zadosti obdelani ali predelani v Sloveniji v smislu 6. člena tega odloka.
3. člen
Kumulacija v Evropski skupnosti
1. Ne glede na določbe prvega odstavka 2. člena tega odloka
izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, če so bili tam pridobljeni
in vključujejo materiale s poreklom iz Skupnosti, Bolgarije, Poljske,
Madžarske, Češke republike, Slovaške republike, Romunije, Litve, Latvije,
Estonije, Slovenije, Islandije, Norveške, Švice (vključno z Liechtensteinom
(*)) ali Turčije(**), v skladu z določbami Protokola o pravilih o poreklu
blaga, priloženega k sporazumom med Skupnostjo in vsako od teh držav, pod
pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v Skupnosti presega tisto,
omenjeno v 7. členu tega odloka. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti
obdelani ali predelani.
2. Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v Skupnosti, ne
presega postopkov, omenjenih v 7. členu tega odloka, se šteje, da ima
pridobljeni izdelek poreklo iz Skupnosti samo, kadar je tam dodana vrednost
višja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katerekoli od držav,
omenjenih v prvem odstavku. Če to ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za
izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih
materialov s poreklom pri proizvodnji v Skupnosti.
3. Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v prvem
odstavku, ki niso obdelani ali predelani v Skupnosti, ohranijo svoje poreklo,
če se izvozijo v eno od teh držav.
4. V tem členu predvidena kumulacija se lahko uporablja samo
za materiale in izdelke, ki so pridobili status blaga s poreklom z uporabo
pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem odloku.
Skupnost priskrbi Sloveniji preko Komisije
Evropskih Skupnosti podrobnosti o Sporazumih in njihovih ustreznih pravilih o
poreklu, ki se uporabljajo z drugimi državami, omenjenimi v prvem odstavku.
Komisija Evropskih Skupnosti objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti (Serija
C) datum, ko lahko države, navedene v prvem odstavku, ki so izpolnile ustrezne
zahteve, uporabijo kumulacijo, predvideno v tem členu.
4. člen
Kumulacija v Sloveniji
1. Ne glede na določbe drugega odstavka 2. člena tega odloka
izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Slovenije, če so bili tam pridobljeni
in vključujejo materiale s poreklom iz Skupnosti, Bolgarije, Poljske,
Madžarske, Češke republike, Slovaške republike, Romunije, Litve, Latvije,
Estonije, Slovenije, Islandije, Norveške, Švice (vključno z Liechtensteinom)
ali Turčije (**), v skladu z določbami Protokola o pravilih o poreklu blaga, priloženega
k sporazumom med Slovenijo in vsako od teh držav, pod pogojem, da obdelava ali
predelava, opravljena v Sloveniji presega tisto, omenjeno v 7. členu tega
odloka. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.
2. Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v Sloveniji, ne
presega postopkov, omenjenih v 7. členu tega odloka, se šteje, da ima
pridobljeni izdelek poreklo iz Slovenije samo, kadar je tam dodana vrednost
višja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katerekoli od držav,
omenjenih v prvem odstavku. Če to ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za
izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih
materialov s poreklom pri proizvodnji v Sloveniji.
3. Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v prvem
odstavku, ki niso obdelani ali predelani v Sloveniji, ohranijo svoje poreklo,
če se izvozijo v eno od teh držav.
4. V tem členu predvidena kumulacija se lahko uporablja samo
za materiale in izdelke, ki so pridobili status blaga s poreklom z uporabo
pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem odloku.
5. Slovenija priskrbi Skupnosti preko Komisije Evropskih
Skupnosti podrobnosti o Sporazumih in njihovih ustreznih pravilih o poreklu, ki
se uporabljajo z drugimi državami, omenjenimi v prvem odstavku. Komisija
Evropskih Skupnosti objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti (Serija C)
datum, ko lahko države, navedene v prvem odstavku, ki so izpolnile ustrezne
zahteve, uporabijo kumulacijo, predvideno v tem členu.
5. člen
V celoti pridobljeni izdelki
1. Šteje se, da so v celoti pridobljeni v Skupnosti ali v
Sloveniji:
a)
mineralni izdelki, tam pridobljeni iz zemlje ali morskega dna;
b)
tam pridelani rastlinski izdelki;
c)
tam povržene in vzrejene žive živali;
d)
izdelki, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali;
e)
izdelki, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;
f)
izdelki morskega ribolova in drugi izdelki iz morja, pridobljeni z
njihovimi ladjami zunaj teritorialnih voda Skupnosti ali Slovenije;
g)
izdelki, izdelani na njihovih predelovalnih ladjah izključno iz
izdelkov, omenjenih v pododstavku f) tega odstavka;
h)
tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za reciklažo surovin, vključno
z rabljenimi gumami, primernimi le za protektiranje ali uporabo kot odpadek;
i)
odpadki in ostanki pri proizvodnih postopkih, ki tam potekajo;
j)
izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali slojev pod njim zunaj njihovih
teritorialnih voda pod pogojem, da imata izključno pravico do obdelave morskega
dna ali sloja pod njim;
k)
blago, tam izdelano izključno iz izdelkov, omenjenih v pododstavkih a)
do j) tega odstavka.
2. Izraza “njihova plovila“ in “njihove predelovalne ladje“ v
pododstavkih 1 f) in g) prvega odstavka tega člena se uporabljata samo za
plovila in predelovalne ladje:
a)
ki so registrirana ali se vodijo v državi članici Evropske skupnosti ali
v Sloveniji;
b)
ki plujejo pod zastavo države članice Evropske skupnosti ali Slovenije;
c)
ki so najmanj 50 odstotkov v lasti državljanov držav članic Evropske
skupnosti ali Slovenije ali družbe s sedežem v eni od teh držav in v kateri so
direktor ali direktorji, predsednik upravnega odbora ali nadzornega odbora ter
večina članov takih odborov državljani držav članic Evropske skupnosti ali
Slovenije in, še dodatno, če v primeru osebnih ali kapitalskih družb vsaj
polovica kapitala pripada tem državam ali javnim organom ali državljanom
omenjenih držav;
d)
katerih kapitan in častniki so državljani držav članic Evropske
skupnosti ali Slovenije; in
e)
katerih najmanj 75 odstotkov članov posadke so državljani držav članic
Evropske skupnosti ali Slovenije.
6. člen
Zadosti obdelani ali predelani
izdelki
1. Za namene 2. člena tega odloka se šteje, da so izdelki, ki
niso v celoti pridobljeni, zadosti obdelani ali predelani, če so izpolnjeni
pogoji, navedeni v seznamu Priloge II.
Zgoraj navedeni pogoji navajajo za vse
izdelke, za katere velja sporazum, postopke obdelave ali predelave, ki morajo
biti opravljeni na materialih brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh
izdelkov in se nanašajo samo na take materiale. To pomeni, če se izdelek, ki je
pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev iz seznama, uporablja pri izdelavi
drugega izdelka, se pogoji, ki se uporabljajo za izdelek, v katerega je ta
vključen, ne uporabljajo zanj in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki so
se morda uporabili pri njegovi izdelavi.
2. Ne glede na prvi odstavek se materiali brez porekla, ki se
v skladu z v seznamu danimi pogoji za ta izdelek ne bi smeli uporabiti pri
izdelavi tega izdelka, vseeno lahko uporabijo pod pogojem:
a)
da njihova skupna vrednost ne presega 10 odstotkov cene izdelka franko
tovarna,
b)
da katerikoli od odstotkov, ki je naveden v seznamu kot zgornja vrednost
materialov brez porekla, ni presežen na podlagi uporabe tega odstavka.
Ta odstavek se ne uporablja za izdelke, ki se
uvrščajo v 50. do 63. poglavje Harmoniziranega sistema.
3. Prvi in drugi odstavek se ne uporabljata v primerih, ki
jih določa 7. člen tega odloka.
7. člen
Nezadostni postopki obdelave
ali predelave
Ne glede na določbe drugega odstavka se šteje, da so
naslednji postopki obdelave ali predelave nezadostni, da bi izdelek pridobil
status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je zadoščeno zahtevam iz 6.
člena tega odloka:
a)
postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in
skladiščenjem (prezračevanje, razprostiranje, sušenje, hlajenje, soljenje,
dajanje v žveplov dioksid ali druge vodne raztopine, odstranjevanje
poškodovanih delov in podobni postopki);
b)
preprosti postopki, kot so odstranjevanje prahu, sejanje ali prebiranje,
razvrščanje, usklajevanje (vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov), pranje,
barvanje, rezanje;
c)
i) spremembe v embalaži ter razstavljanje in sestavljanje pošiljk;
ii) preprosto pakiranje v steklenice, čutare, vrečke, zaboje, škatle,
pritrjevanje na kartone ali plošče itd. in vsi drugi preprosti postopki
pakiranja;
d)
pritrjevanje oznak, nalepk in drugih podobnih znakov za razlikovanje na
izdelke ali njihovo embalažo;
e)
preprosto mešanje izdelkov ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne,
če ena ali več sestavin mešanice ne ustreza pogojem, določenim v tem odloku, da
bi jih lahko šteli za izdelke s poreklom iz Skupnosti ali iz Slovenije;
f)
enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek;
g)
kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v pododstavkih a) do f)
tega odstavka;
h)
zakol živali.
2. Pri ugotavljanju, ali se predelave ali obdelave,
opravljene na posameznem izdelku štejejo za nezadostne v smislu prvega
odstavka, se skupno upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku bodisi v
Skupnosti ali v Sloveniji.
8. člen
Enota kvalifikacije
1. Enota kvalifikacije za uporabo določb tega odloka je
določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev blaga
ob uporabi nomenklature Harmoniziranega sistema.
Iz tega sledi:
a)
kadar se izdelek, ki ga sestavlja skupina predmetov ali je sestavljen iz
izdelkov, uvršča po pogojih Harmoniziranega sistema v eno tarifno številko,
potem celota pomeni enoto kvalifikacije,
b)
kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki
se uvrščajo v enako tarifno številko Harmoniziranega sistema, je treba pri
uporabi določb tega odloka vsak izdelek obravnavati posebej.
2. Če je v skladu s splošnim pravilom št. 5 Harmoniziranega
sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi
pri določanju porekla.
9. člen
Dodatki, nadomestni deli in orodje
Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom
opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v
njeno ceno ali pa niso posebej zaračunani, se štejejo za del te opreme, stroja,
naprave ali vozila.
10. člen
Garniture
Garniture se v skladu s splošnim pravilom št. 3
Harmoniziranega sistema štejejo za garniture s poreklom, kadar imajo poreklo
vsi njihovi sestavni deli. Kljub temu pa takrat, kadar je garnitura sestavljena
iz sestavnih delov, ki imajo poreklo in takih brez, velja, da ima garnitura kot
celota poreklo pod pogojem, da vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15
odstotkov cene garniture franko tovarna.
11. člen
Nevtralni elementi
Da bi določili, ali je izdelek s poreklom, ni treba
ugotavljati porekla za naslednje, kar bi lahko bilo uporabljeno pri njegovi
izdelavi:
a)
energija in gorivo;
b)
naprave in oprema;
c)
stroji in orodje;
d)
blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno sestavo
izdelka.
III. ODDELEK
ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA
12. člen
Načelo teritorialnosti
1. Razen v primerih iz točke c) prvega odstavka 2. člena, iz
3. in 4. člena tega odloka in tretjega odstavka tega člena, morajo biti pogoji
za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, v Skupnosti ali
Sloveniji izpolnjeni neprekinjeno.
2. Razen v primerih iz 3. in 4. člena tega odloka, se blago s
poreklom, izvoženo iz Skupnosti ali Slovenije v drugo državo, ko se vrne, šteje
za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže:
(a)
da je blago, ki se vrača, isto blago, kot je bilo izvoženo, in
(b)
da na njem, medtem ko je bilo tisti državi ali med izvozom, niso bili
opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v
dobrem stanju.
3. Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji,
določenimi v II. oddelku tega odloka, ne bo vplivala obdelava ali predelava,
opravljena izven Skupnosti ali Slovenije na materialih, izvoženih iz Skupnosti
ali Slovenije in ponovno tam uvoženih pod pogojem, da:
(a)
so omenjeni materiali v celoti pridobljeni v Skupnosti ali Sloveniji ali
so pred njihovim izvozom bili obdelani ali predelani bolj, kot so nezadostni
postopki, navedeni v 7. členu tega odloka; in
(b)
se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:
i) je
bilo ponovno uvoženo blago pridobljeno z obdelavo ali predelavo izvoženih
materialov; in
ii)
skupna dodana vrednost, pridobljena izven Skupnosti ali Slovenije ob uporabi
določb tega člena ne presega 10 odstotkov cene franko tovarna končnega izdelka,
za katerega se ugotavlja status blaga s poreklom.
4. Za namene tretjega odstavka se pogoji za pridobitev
statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, ne uporabljajo za obdelavo
ali predelavo, opravljeno izven Skupnosti ali Slovenije. Vendar, kjer se v
seznamu v Prilogi II za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek
uporablja pravilo, ki določa najvišjo vrednost vseh vključenih materialov brez
porekla, skupna vrednost materialov brez porekla, vključenih na ozemlju
določene pogodbenice, upoštevana skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno
izven Skupnosti ali Slovenije z uporabo določb tega člena, ne sme presegati
navedenega odstotka.
5. Za namene uporabe določb tretjega in četrtega odstavka se
šteje, da “skupna dodana vrednost“ pomeni vse stroške, nastale izven Skupnosti
ali Slovenije, vključno vrednosti tam vključenih materialov.
6. Določbe tretjega in četrtega odstavka se ne uporabljajo za
izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v seznamu Priloge II, ali ki se
lahko štejejo za zadosti obdelane ali predelane samo ob uporabi splošne
tolerance, določene v drugem odstavku 6. člena tega odloka.
7. Določbe tretjega in četrtega odstavka ne veljajo za
izdelke, ki se uvrščajo v 50. do 63. poglavje Harmoniziranega sistema.
8. Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta z določbami
tega člena, opravljena izven Skupnosti ali Slovenije, se opravi v skladu s
postopki o začasnem izvozu na oplemenitenje ali podobnimi postopki.
13. člen
Neposredni prevoz
1. Preferencialno obravnavanje, predvideno s sporazumom, se
uporablja samo za izdelke, ki izpolnjujejo zahteve tega odloka in se prevažajo
neposredno med Skupnostjo in Slovenijo ali čez ozemlja drugih držav, omenjenih
v 3. in 4. členu tega odloka. Vendar se izdelki, ki sestavljajo eno samo
nedeljeno pošiljko, lahko prevažajo čez druga ozemlja, če do tega pride, s
pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem na teh ozemljih pod pogojem, da je
blago v državi tranzita ali skladiščenja ostalo pod nadzorom carinskih organov
in da na njem niso bili opravljeni drugi postopki razen raztovarjanja,
ponovnega natovarjanja ali kakršnikoli postopki za ohranitev blaga v dobrem
stanju.
Izdelki s poreklom se lahko pošiljajo po
cevovodih čez ozemlja, ki niso ozemlja Skupnosti ali Slovenije.
2. Kot dokazilo, da so izpolnjeni pogoji, določeni v prvem
odstavku, je treba predložiti carinskim organom države uvoznice:
a)
en sam prevozni dokument, ki pokriva prevoz iz države izvoznice čez
državo tranzita; ali
3. potrdilo,
ki ga izdajo carinski organi države tranzita, ki:
(i) vsebuje
natančen opis izdelkov,
(ii) navaja datume
raztovarjanja in ponovnega natovarjanja izdelkov in če ustreza, imena ladij ali
drugih uporabljenih prevoznih sredstev, in
(iii) potrjuje pogoje, pod
katerimi so bili izdelki zadržani v državi tranzita, ali
c) če
teh ni, katerekoli dokumente, ki to dokazujejo.
14. člen
Razstave
1. Za izdelke s poreklom, ki se pošiljajo na razstavo v drugo
državo razen tistih, ki so omenjene v 3. in 4. členu tega odloka in so po
razstavi prodani z namenom uvoza v Skupnost ali v Slovenijo, veljajo pri uvozu
ugodnosti po določbah sporazuma pod pogojem, da se carinskim organom
zadovoljivo dokaže, da:
a)
je izvoznik te izdelke poslal iz Skupnosti ali iz Slovenije v državo, v
kateri je razstava in jih tam razstavil;
b)
je ta izvoznik izdelke prodal ali drugače odstopil osebi v Skupnosti ali
v Sloveniji;
c)
so bili izdelki med razstavo ali takoj zatem poslani v enakem stanju,
kot so bili poslani na razstavo; in
d)
izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso bili uporabljeni
v noben drug namen kot za predstavitev na razstavi.
2. Dokazilo o poreklu mora biti izdano ali izpolnjeno v
skladu z določbami V. oddelka in predloženo carinskim organom države uvoznice
na običajen način. V njem morata biti navedena naziv in naslov razstave. Po
potrebi se lahko zahteva dodatno dokumentarno dokazilo o pogojih, pod katerimi
so bili razstavljeni.
3. Prvi odstavek se uporablja za vse trgovinske,
industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve
ali prikaze, ki niso organizirani v zasebne namene v trgovinah ali poslovnih
prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov, in v času katerih izdelki ostanejo pod
carinskim nadzorom.
IV. ODDELEK
POVRAČILO CARINE ALI
OPROSTITEV PLAČILA CARINE
15. člen
Prepoved povračila carine ali
oprostitve plačila carine
1. (a) Za materiale brez porekla, ki se uporabijo pri
izdelavi izdelkov s poreklom iz Skupnosti, Slovenije ali iz ene od drugih
držav, omenjenih v 3. in 4. členu tega odloka, za katere se izda ali izdela
dokazilo o poreklu v skladu z določbami V. oddelka, se v Skupnosti ali v
Sloveniji ne morejo uveljavljati kakršnakoli povračila carine ali oprostitve
plačila carine.
(b) Za izdelke, ki
se uvrščajo v 3. poglavje in tarifni številki 1604 in 1605 Harmoniziranega
sistema in imajo poreklo Skupnosti v smislu tega odloka, kot je določeno v
pododstavku c) prvega odstavka 2. člena tega odloka, za katere se izda ali
izdela dokazilo o poreklu v skladu z določbami V. oddelka, se v Skupnosti ne
morejo uveljavljati kakršnakoli povračila carine ali oprostitve plačila carine.
2. Prepoved iz prvega odstavka se nanaša na kakršnokoli
povračilo, odpustitev ali neplačilo, delno ali v celoti, carinskih dajatev ali
dajatev, ki imajo enakovredni učinek, ki se lahko uporablja v Skupnosti ali v
Sloveniji, izrecno ali z učinkom za materiale, uporabljene pri izdelavi, in za
izdelke, za katere velja pododstavek b) prvega odstavka zgoraj, takrat ko se
izdelki, pridobljeni iz omenjenih materialov, izvozijo in ne, če tam ostanejo
za domačo porabo.
3. Izvoznik izdelkov, na katere se nanaša dokazilo o poreklu,
bo na zahtevo carinskih organov pripravljen kadarkoli predložiti katerekoli
ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da za materiale brez porekla, uporabljene
pri izdelavi zadevnih izdelkov, ni bilo prejeto povračilo carine in da so bile
vse carinske dajatve ali dajatve z enakovrednim učinkom, ki se uporabljajo za
take materiale, dejansko plačane.
4. Določbe prvega do tretjega odstavka se prav tako
uporabljajo za embalažo v smislu drugega odstavka 8. člena tega odloka, za
dodatke, nadomestne dele in orodje v smislu 9. člena tega odloka in za izdelke
v garniturah v smislu 10. člena tega odloka, če so taki predmeti brez porekla.
5. Določbe prvega do četrtega odstavka se uporabljajo samo za
materiale, za katere velja sporazum. Nadalje ne preprečujejo uporabe sistema
cenovnih nadomestil, ki se uporabljajo pri izvozu kmetijskih izdelkov v skladu
z določbami sporazuma.
6. Ne glede na prvi odstavek lahko Slovenija uporablja sistem
povračila carine ali oprostitve plačila carinskih dajatev ali dajatev z
enakovrednim učinkom, ki se uporabljajo za materiale, uporabljene pri
proizvodnji izdelkov s poreklom, ob upoštevanju naslednjih določb:
a)
za izdelke, ki sodijo v 25. do 49. poglavje ter 64. do 97. poglavje
Harmoniziranega sistema se lahko zadrži 5-odstotna carinska dajatev ali tista
nižja stopnja, ki velja v Sloveniji;
b)
za izdelke, ki sodijo v 50. do 63. poglavje Harmoniziranega sistema se
lahko zadrži 10-odstotna carinska dajatev ali tista nižja stopnja, ki velja v
Sloveniji.
Določbe tega odstavka se uporabljajo do 31.
decembra 2000 in se lahko ob soglasju ponovno pregledajo.
V. ODDELEK
DOKAZILO O POREKLU
16. člen
Splošne zahteve
1. Za izdelke s poreklom iz Skupnosti pri uvozu v Slovenijo
ter za izdelke s poreklom iz Slovenije pri uvozu v Skupnost veljajo ugodnosti
sporazuma ob predložitvi bodisi:
a)
potrdila o prometu blaga EUR.1, katerega vzorec je v Prilogi III; ali
b)
v primerih, določenih v prvem odstavku 21. člena tega odloka, izjave
izvoznika, katere besedilo je v Prilogi IV, na računu, obvestilu o odpremi ali
drugem trgovinskem dokumentu, ki dovolj natančno opisuje zadevne izdelke, da
jih je mogoče identificirati (v nadaljevanju “izjava na računu“).
2. Ne glede na prvi odstavek za izdelke s poreklom v smislu
tega odloka v primerih, kot jih določa 26. člen tega odloka, veljajo ugodnosti
sporazuma, ne da bi bilo treba predložiti kateregakoli od zgoraj navedenih
dokumentov.
17. člen
Postopek izdaje potrdila o
prometu blaga EUR.1
1. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi
države izvoznice na podlagi pisne zahteve izvoznika ali njegovega pooblaščenega
zastopnika na izvoznikovo odgovornost.
2. V ta namen izpolni izvoznik ali njegov pooblaščeni
zastopnik potrdilo o prometu blaga EUR.1 in zahtevo za potrdilo o prometu,
katerih vzorca sta v Prilogi III. Obrazci se izpolnijo v enem od jezikov, v
katerih je sestavljen sporazum in v skladu z določbami domačega prava države
izvoznice. Če so pisani z roko, morajo biti izpolnjeni s črnilom in s tiskanimi
črkami. Izdelki morajo biti opisani v za to predvideni rubriki brez praznih
vmesnih vrstic. Če rubrika ni v celoti zapolnjena, je treba pod zadnjo vrstico
opisa potegniti vodoravno črto in prečrtati prazen prostor pod njo.
3. Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o prometu
blaga EUR.1, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države
izvoznice, kjer se izdaja potrdilo o prometu blaga EUR.1, kadarkoli predloži
vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status izdelkov s poreklom kot tudi
izpolnitev drugih zahtev tega odloka.
4. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi
države članice Evropske skupnosti ali Slovenije, če se izdelki lahko štejejo za
izdelke s poreklom iz Skupnosti, Slovenije ali iz ene od drugih držav,
omenjenih v 3. in 4. členu tega odloka ter izpolnjujejo druge zahteve tega
odloka.
5. Carinski organi, ki izdajo potrdila EUR.1, ukrenejo vse
potrebno za preverjanje porekla blaga in izpolnjevanje drugih zahtev tega
odloka. V ta namen imajo pravico zahtevati katerokoli dokazilo in opraviti
kakršenkoli pregled izvoznikovih poslovnih knjig ali kakršenkoli drug pregled,
ki se jim zdi potreben. Carinski organi, ki izdajo potrdila EUR.1, tudi
zagotovijo, da so obrazci, navedeni v drugem odstavku, pravilno izpolnjeni.
Zlasti morajo preveriti, ali je prostor, namenjen opisu izdelkov, izpolnjen
tako, da izključuje vse možnosti goljufije.
6. Datum izdaje potrdila o prometu blaga EUR.1 mora biti
naveden v rubriki 11 potrdila.
7. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi in
ga dajo izvozniku na razpolago takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali
zagotovljen.
18. člen
Naknadno izdana potrdila o
prometu blaga EUR.1
1. Ne glede na sedmi odstavek 17. člena tega odloka se
potrdilo o prometu blaga EUR.1 izjemoma lahko izda tudi po opravljenem izvozu
izdelkov, na katere se nanaša:
(a)
če ni bilo izdano ob izvozu zaradi napak ali nenamernih opustitev ali
posebnih okoliščin; ali
(b)
če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo potrdilo o
prometu blaga EUR.1 izdano, vendar ob uvozu iz tehničnih razlogov ni bilo
sprejeto.
2. Za izvajanje prvega odstavka mora izvoznik v zahtevi
navesti kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se nanaša potrdilo o prometu
blaga EUR.1, in navesti razloge za svojo zahtevo.
3. Carinski organi lahko izdajo potrdilo o prometu blaga
EUR.1 naknadno samo po opravljenem preverjanju, če se podatki v izvoznikovi
zahtevi ujemajo s podatki v ustreznem spisu.
4. Potrdila o prometu blaga EUR.1, ki so izdana naknadno,
morajo vsebovati eno od naslednjih navedb:
“NACHTRÄGLICH AUSGESTELLT“, “DELIVRE A
POSTERIORI“,
“ RILASCIATO A POSTERIORI “, “AFGEGEVEN A
POSTERIORI“,
“ISSUED RETROSPECTIVELY“, “UDSTEDT
EFTERFØLGENDE“,
“EKΔOΘEN EK TΩN YΣTEPΩN“, “EXPEDIDO A
POSTERIORI“,
“EMITIDO A POSTERIORI“, “ANNETTU
JÄLKIKÄTEEN“, “UTFÄRDAT I EFTERHAND“, “IZDANO NAKNADNO“
5. Zaznamek iz četrtega odstavka mora biti vpisan v rubriko
“Opombe“ potrdila o prometu blaga EUR.1.
19. člen
Izdaja dvojnika potrdila o
prometu blaga EUR.1
1. V primeru tatvine, izgube ali uničenja potrdila o prometu
blaga EUR.1 lahko izvoznik carinske organe, ki so ga izdali, zaprosi za izdajo
dvojnika na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih imajo.
2. Na ta način izdani dvojnik mora biti označen z eno od
naslednjih besed:
“DUPLIKAT“, “DUPLICATA“, “DUPLICATO“,
“DUPLICAAT“,“DUPLICATE“,“ANTIΓPAΦO“,
“DUPLICADO“, “SEGUNDA VIA“,
“KAKSOISKAPPALE “, “ DVOJNIK“.
3. Zaznamek iz drugega odstavka mora biti vpisan v rubriko
“Opombe“ dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1.
4. Dvojnik, na katerem mora biti datum izdaje prvotnega
potrdila o prometu blaga EUR.1, začne veljati s tem datumom.
20. člen
Izdaja potrdila o prometu blaga EUR.1 na podlagi predhodno
izdanega ali izdelanega dokazila o poreklu
Če so izdelki s poreklom dani pod nadzor carinskih organov v
Skupnosti ali v Sloveniji je mogoče zamenjati prvotno dokazilo o poreklu z enim
ali več potrdili o poreklu blaga EUR.1 z namenom pošiljanja vseh ali nekaterih
izdelkov drugam znotraj Skupnosti ali Slovenije. Nadomestno potrdilo(a) o
prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi, pod nadzorom katerih so bili dani
izdelki.
21. člen
Pogoji za izjavo na računu
1. Izjavo na računu, omenjeno v pododstavku (b) prvega
odstavka 16. člena tega odloka, lahko da:
(a)
pooblaščeni izvoznik v smislu 22. člena tega odloka ali
(b)
katerikoli izvoznik za vsako pošiljko, ki jo sestavlja eden ali več
paketov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega
6000 evrov.
2. Izjavo na računu je možno dati, če se izdelki, na katere
se nanaša, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, Slovenije ali iz
ene od drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu tega odloka in izpolnjujejo
druge zahteve tega odloka.
3. Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora biti kadarkoli
pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države izvoznice predloži vse
primerne dokumente, ki dokazujejo status porekla blaga kot tudi izpolnitev
drugih zahtev tega odloka.
4. Izjavo, katere besedilo je v Prilogi IV, mora izvoznik
natipkati ali odtisniti na račun, obvestilo o odpremi ali drug trgovinski
dokument v eni od jezikovnih različic, ki so navedene v tej Prilogi, v skladu z
določbami domačega prava države izvoznice. Če je pisana z roko, mora biti
napisana s črnilom in s tiskanimi črkami.
5. Izjave na računu morajo imeti originalni lastnoročni
podpis izvoznika. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v smislu 22. člena tega
odloka ne zahteva, da podpisuje take izjave pod pogojem, da carinskim organom
države izvoznice da svoje pisno jamstvo, da sprejema polno odgovornost za vsako
izjavo na računu, po kateri ga je možno identificirati, kot da jo je
lastnoročno podpisal.
6. Izjavo na računu lahko da izvoznik ob izvozu izdelkov, na
katere se nanaša, ali naknadno pod pogojem, da je predložena carinskim organom
v državi uvoznici najkasneje v dveh letih po uvozu izdelkov, na katere se
nanaša.
22. člen
Pooblaščeni izvoznik
1. Carinski organi države izvoznice lahko pooblastijo
kateregakoli izvoznika, ki pogosto odpremlja pošiljke izdelkov po sporazumu, da
daje izjave na računu ne glede na vrednost izdelkov, na katere se nanaša.
Izvoznik, ki prosi za tako pooblastilo, mora zadovoljivo ponuditi carinskim
organom vsa jamstva, potrebna za preverjanje statusa porekla teh izdelkov kot
tudi za izpolnitev drugih zahtev tega odloka.
2. Carinski organi lahko odobrijo status pooblaščenega
izvoznika glede na kakršnekoli pogoje, za katere menijo, da so primerni.
3. Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko
carinskega pooblastila, ki mora biti na izjavi na računu.
4. Carinski organi spremljajo, kako pooblaščeni izvozniki
uporabljajo pooblastila.
5. Carinski organi lahko kadarkoli umaknejo pooblastilo. To
morajo storiti, kadar pooblaščeni izvoznik ne daje več jamstev, navedenih v
prvem odstavku, ne izpolnjuje pogojev, navedenih v drugem odstavku, ali drugače
nepravilno uporablja pooblastilo.
23. člen
Veljavnost dokazila o poreklu
1. Dokazilo o poreklu velja štiri mesece od datuma izdaje v
državi izvoznici in v tem roku mora biti predloženo carinskim organom države
uvoznice.
2. Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom države
uvoznice predložena po izteku roka za predložitev, določenega v prvem odstavku,
se lahko sprejmejo zaradi uporabe preferencialne obravnave, če jih zaradi
izjemnih okoliščin ni bilo možno predložiti do postavljenega končnega datuma.
3. V drugih primerih zakasnele predložitve lahko carinski
organi države uvoznice sprejmejo dokazila o poreklu, če so jim bili izdelki
predloženi pred tem končnim datumom.
24. člen
Predložitev dokazila o poreklu
Dokazila o poreklu se predložijo carinskim organom države
uvoznice v skladu s postopki, ki se uporabljajo v tej državi. Omenjeni organi
lahko zahtevajo prevod dokazila o poreklu ter lahko zahtevajo tudi, da uvozno
deklaracijo spremlja izjava, s katero uvoznik potrjuje, da izdelki izpolnjujejo
potrebne pogoje za izvajanje sporazuma.
25. člen
Uvoz po delih
Kadar se na zahtevo uvoznika in po pogojih, ki jih predpišejo
carinski organi države uvoznice, razstavljeni ali nesestavljeni izdelki v
smislu pododstavka (a) drugega odstavka splošnega pravila Harmoniziranega
sistema, ki sodijo v XVI. in XVII. oddelek ali v tarifni številki 7308 in 9406
Harmoniziranega sistema uvažajo po delih, se za take izdelke pri prvem delnem
uvozu carinskim organom predloži eno samo dokazilo o poreklu.
26. člen
Izjeme pri dokazilu o poreklu
1. Izdelki, ki jih kot majhne pakete posamezniki pošiljajo
drugim posameznikom ali so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za
izdelke s poreklom, ne da bi bilo treba predložiti dokazilo o poreklu, pod
pogojem, da se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in je bila dana
izjava, da ustrezajo zahtevam tega odloka, in ni dvoma o resničnosti take
izjave. Če se izdelki pošiljajo po pošti, se izjava lahko napiše na carinsko
deklaracijo CN22/CN23 ali na list papirja, ki se priloži tistemu dokumentu.
2. Občasni uvozi, pri katerih gre le za izdelke za osebno
uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin, se ne štejejo za uvoze v
trgovinske namene, če je iz narave in količine izdelkov razvidno, da niso
namenjeni za trgovanje.
3. Nadalje, skupna vrednost teh izdelkov ne sme presegati 500
evrov, če gre za majhne pakete, ali 1200 evrov, če gre za izdelke, ki so del
osebne prtljage potnikov.
27. člen
Spremljajoči dokumenti
Dokumenti, omenjeni v tretjem odstavku 17. člena tega odloka
in tretjem odstavku 21. člena tega odloka, ki se uporabljajo z namenom
dokazovanja, da se izdelki, zajeti s potrdilom o prometu blaga EUR.1 ali izjavo
na računu, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, Slovenije ali iz
ene od drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu tega odloka, in izpolnjujejo
druge zahteve tega odloka, so med drugim lahko naslednji:
(a)
neposredno dokazilo o postopkih, ki jih je opravil izvoznik ali
dobavitelj z namenom pridobitve zadevnega blaga, kot je vsebovano na primer v
njegovih poslovnih knjigah ali internem knjigovodstvu;
(b)
dokumenti, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdani
ali izdelani v Skupnosti ali v Sloveniji, kjer se uporabljajo v skladu z
domačim pravom;
(c)
dokumenti, ki dokazujejo postopek obdelave ali predelave materialov v
Skupnosti ali v Sloveniji, izdani ali izdelani v Skupnosti ali v Sloveniji,
kjer se uporabljajo v skladu z domačim pravom;
(d)
potrdila o prometu blaga EUR.1 ali izjave na računih, ki dokazujejo status
porekla uporabljenih materialov, izdana ali izdelana v Skupnosti ali v
Sloveniji v skladu s tem odlokom ali v eni od drugih držav, omenjenih v 3. in
4. členu tega odloka, v skladu s pravili o poreklu, ki so enaka kot pravila v
tem odloku.
28. člen
Hramba dokazil o poreklu in
spremljajočih dokumentov
1. Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o prometu
blaga EUR.1, mora vsaj tri leta hraniti dokumente, omenjene v tretjem odstavku
17. člena tega odloka.
2. Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora vsaj tri leta
hraniti kopijo te izjave kot tudi dokumente, omenjene v tretjem odstavku 21.
člena tega odloka.
3. Carinski organi države izvoznice, ki izdajajo potrdilo o
prometu blaga EUR.1, morajo vsaj tri leta hraniti zahteve, omenjene v drugem
odstavku 17. člena tega odloka.
4. Carinski organi države uvoznice morajo vsaj tri leta
hraniti potrdila o prometu blaga EUR.1 in izjave na računih, ki so jim bili
predloženi.
29. člen
Razlike in formalne napake
1. Če so ugotovljene manjše razlike med navedbami na dokazilu
o poreklu in tistimi na dokumentih, ki so bili predloženi carinskemu organu
zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, to ne pomeni ipso facto
ničnosti omenjenega dokazila, če se pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza
predloženim izdelkom.
2. Očitne formalne napake, kot so npr. tipkarske, na dokazilu
o poreklu ne morejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne ustvarjajo dvomov
o pravilnosti navedb v tem dokumentu.
30. člen
Zneski, izraženi v evrih
1. Zneske v domači valuti države izvoznice, ki ustrezajo
zneskom, izraženim v evrih, določi država izvoznica in jih sporoči državam
uvoznicam preko Evropske komisije.
2. Kadar so zneski višji od ustreznih zneskov, ki jih je
določila država uvoznica, jih mora slednja sprejeti, če so izdelki zaračunani v
valuti države izvoznice. Kadar so izdelki zaračunani v valuti držav članic
Evropske skupnosti ali druge države, omenjene v 3. in 4. členu tega odloka,
mora država uvoznica priznati zneske, ki jih je ta država notificirala.
3. Zneski, ki se uporabljajo v katerikoli dani nacionalni
valuti, so v tisti nacionalni valuti enaki zneskom izraženim v evrih po tečaju
prvega delovnega dne v oktobru 1999.
4. Pridružitveni odbor na zahtevo Skupnosti ali Slovenije
pregleda v evrih izražene zneske in njihovo protivrednost v domačih valutah
držav članic in Slovenije. Pridružitveni odbor ob tem pregledu zagotovi, da se
zneski, ki jih je treba uporabljati, ne bodo znižali v domači valuti in bo
nadalje upošteval zaželeno ohranjanje realnih učinkov zadevnih vrednostnih
omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v evrih.
VI. ODDELEK
DOGOVORI O UPRAVNEM
SODELOVANJU
31. člen
Medsebojno sodelovanje
1. Carinski organi držav članic Evropske skupnosti in
Slovenije si preko Evropske komisije medsebojno izmenjajo vzorčne odtise žigov,
ki jih uporabljajo njihovi carinski organi pri izdajanju potrdil o prometu
blaga EUR.1, in naslove carinskih organov, odgovornih za preverjanja teh
potrdil in izjav na računih.
2. Da bi zagotovili pravilno uporabo tega odloka, si Skupnost
in Slovenija preko pristojnih carinskih uprav medsebojno pomagata pri
preverjanju verodostojnosti potrdil o prometu blaga EUR.1 ali izjav na računih
ter točnosti informacij, ki so tam navedene.
32. člen
Preverjanje dokazil o poreklu
1. Dokazila o poreklu se naknadno preverjajo naključno ali
kadar carinski organi države uvoznice upravičeno dvomijo o pristnosti teh
dokumentov, statusu porekla zadevnih izdelkov ali izpolnitvi drugih zahtev tega
odloka.
2. Zaradi izvajanja določb prvega odstavka morajo carinski
organi države uvoznice vrniti potrdilo o prometu blaga EUR.1 in račun, če je
bil predložen, izjavo na računu ali kopijo teh dokumentov carinskim organom
države izvoznice in, če tako ustreza, navesti razloge za poizvedbo. V podporo
zahtevi za preverjanje se pošlje vsak pridobljen dokument ali informacija, ki
kaže, da so podatki na dokazilu o poreklu napačni.
3. Preverjanje opravljajo carinski organi države izvoznice. V
ta namen imajo pravico zahtevati katerokoli dokazilo in opraviti kakršenkoli
pregled izvoznikovih poslovnih knjig ali katerikoli drug pregled, za katerega
menijo, da je potreben.
4. Če se carinski organi države uvoznice odločijo, da bodo
začasno prenehali podeljevati preferencialno obravnavo zadevnim izdelkom, medtem
ko čakajo na izide preverjanja, morajo uvozniku ponuditi sprostitev blaga,
pogojeno z varnostnimi ukrepi, ki se jim zdijo potrebni.
5. Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti
o izidih preverjanja obveščeni takoj, ko je mogoče. Izidi morajo jasno
pokazati, ali so dokumenti pristni in če se izdelki, na katere se nanašajo,
lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, Slovenije ali iz ene od
drugih držav, ki so omenjene v 3. in 4. členu tega odloka ter izpolnjujejo
druge zahteve tega odloka.
6. Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v desetih
mesecih od datuma zahteve za preverjanje, ali če odgovor ne vsebuje zadostne
informacije za določitev verodostojnosti zadevnih dokumentov ali pravega
porekla izdelkov, carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, razen v
izjemnih okoliščinah, zavrnejo upravičenost za preferencialno obravnavo.
33. člen
Reševanje sporov
Če pride do sporov glede postopkov preverjanja v smislu 32.
člena tega odloka, ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi organi, ki zahtevajo
preverjanje, in carinskimi organi, odgovornimi za izvedbo tega preverjanja, ali
če se pojavi vprašanje glede razlage tega odloka, jih je treba predložiti
Pridružitvenemu odboru.
V vseh primerih se spori med uvoznikom in
carinskimi organi države uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo te države.
34. člen
Kazni
Kaznovan bo vsakdo, ki sestavi ali povzroči, da se sestavi
dokument, ki vsebuje nepravilne podatke, da bi pridobil preferencialno
obravnavo za izdelke.
35. člen
Proste cone
1. Skupnost in Slovenija ukreneta vse potrebno, da
zagotovita, da se izdelki, ki jih kot predmet trgovanja zajema dokazilo o
poreklu in med prevozom uporabljajo prosto cono na njunem ozemlju, ne zamenjajo
z drugimi izdelki ter da na njih ne bodo opravljeni drugi postopki razen
običajnih, ki so potrebni za preprečevanje njihovega poslabšanja.
2. Če se z uporabo izjeme od določb prvega odstavka izdelki s
poreklom iz Skupnosti ali Slovenije uvozijo v prosto cono s priloženim
dokazilom o poreklu in se na njih opravijo predelave ali obdelave, bodo zadevne
oblasti na izvoznikovo zahtevo izdale novo potrdilo o prometu blaga EUR.1, če
je opravljena obdelava ali predelava v skladu z določbami tega odloka.
VII. ODDELEK
CEUTA IN MELILLA
36. člen
Uporaba odloka
1. Izraz “Skupnost“, ki je uporabljen v 2. členu tega odloka,
ne zajema Ceute in Melille.
2. Za izdelke s poreklom iz Slovenije pri uvozu v Ceuto ali
Melillo velja v vseh pogledih enak carinski režim, kot je tisti, ki se
uporablja za izdelke s poreklom iz carinskega območja Skupnosti po Protokolu 2
Akta o pristopu Kraljevine Španije in Republike Portugalske k Evropskim
skupnostim. Za uvoz izdelkov, ki so zajeti s sporazumom in so s poreklom iz
Ceute in Melille, Slovenija odobri enak carinski režim, kot velja za izdelke,
ki se uvozijo in so s poreklom iz Skupnosti.
3. Za namene uporabe drugega odstavka v zvezi z izdelki s
poreklom iz Ceute in Melille se ta odlok uporablja mutatis mutandis ob
upoštevanju posebnih pogojev, določenih v 37. členu tega odloka.
37. člen
Posebni pogoji
1. Pod pogojem, da se prevažajo neposredno v skladu z
določbami 13. člena tega odloka, se štejejo za:
1) izdelke s poreklom iz Ceute in Melille:
a)
izdelki, v celoti pridobljeni v Ceuti in Melilli;
b)
izdelki, pridobljeni v Ceuti in Melilli, pri izdelavi katerih so bili
uporabljeni izdelki, ki niso vključeni v točko a), pod pogojem, da:
(i)
so bili ti izdelki zadosti obdelani ali predelani v smislu 6.
člena tega odloka; ali da
(ii)
gre za izdelke s poreklom iz Slovenije ali iz Skupnosti v smislu
tega odloka, če so bili obdelani ali predelani bolj, kot so nezadostni postopki
obdelave ali predelave, omenjeni v prvem odstavku 7. člena tega odloka.
2) izdelke s poreklom iz Slovenije:
a)
izdelki, v celoti pridobljeni v Sloveniji;
b)
izdelki, pridobljeni v Sloveniji, pri izdelavi katerih so bili
uporabljeni izdelki, ki niso vključeni v točko a), pod pogojem, da:
(i)
so bili ti izdelki zadosti obdelani ali predelani v smislu 6.
člena tega odloka; ali da
(ii)
gre za izdelke s poreklom iz Ceute in Mellile ali iz Skupnosti v
smislu tega odloka, če so bili obdelani ali predelani bolj, kot so nezadostni
postopki obdelave ali predelave, omenjeni v prvem odstavku 7. člena tega
odloka.
2. Ceuta in Melilla se štejeta za enotno ozemlje.
3. Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik vpišeta “Slovenija“
in “Ceuta in Melilla“ v rubriko 2 potrdila o prometu blaga EUR.1 ali na izjavah
na računu. Poleg tega je, če gre za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille, to
treba označiti v rubriki 4 potrdila o prometu blaga EUR.1 ali na izjavah na
računu.
4. Španski carinski organi so odgovorni za uporabo tega
odloka v Ceuti in Melilli.
VIII. ODDELEK
KONČNI DOLOČBI
38. člen
Priloge
Priloge I do V so sestavni del tega odloka.
39. člen
Končna določba
Ta odlok začne veljati 1. januarja 2000.
Št. 334-07/99-3
Ljubljana, dne 13. decembra 1999.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
Priloga
I: Uvodne opombe k seznamu v Prilogi II
Priloga II: Seznam obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti
na materialih brez porekla, da bi lahko izdelani izdelki dobili status blaga s
poreklom
Prilog
III: Potrdilo o prometu blaga, Zahteva za potrdilo o prometu blaga
Priloga
IV: Izjava na računu
Priloga V: Seznam
izdelkov s poreklom iz Turčije, navedenih v zaporedju poglavij in tarifnih
številk HS, za katere ne veljajo določbe 3. in 4. člena
__________________________
(*) Kneževina Liechtenstein ima
carinsko unijo s Švico in je pogodbenica Sporazuma o evropskem gospodarskem
prostoru.
(**) Kumulacija, predvidena v tem členu, ne velja za
materiale s poreklom iz Turčije, ki so omenjeni v Prilogi V k temu odloku.