Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine
(Uradni list RS, št. 7/99) izdaja Vlada Republike Slovenije
ODLOK
o razglasitvi Cerkve sv. Duha v Slovenj Gradcu za
kulturni spomenik državnega pomena
1. člen
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto
dediščine:
-
Slovenj Gradec – Cerkev sv. Duha (EŠD 658).
Enota ima zaradi kulturnih, arheoloških, umetnostnih in
arhitekturnih ter zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo.
Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi
arheološkega ter umetnostnega in arhitekturnega spomenika.
2. člen
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega
pomena:
Cerkev sv. Duha je bila zgrajena v začetku 15. stoletja kot
cerkev mestnega špitala. Cerkev, ki sodi tako po opremi, kot poslikavi v sam
vrh naše spomeniške dediščine, odlikuje predvsem njena poslikava v
notranjščini. Freske iz druge polovice 15. stoletja so delo slikarja Andreja iz
Ottinga in sodijo med naše najpomembnejše slikarsko gradivo 15. stoletja.
3. člen
Spomenik stoji na parceli številka 572, k.o. Slovenj Gradec.
Meje spomenika so vrisane na zemljiško katastrskem načrtu v
merilu 1:1000 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika
načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo,
Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike
Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).
4. člen
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
-
varovanje kulturnih, arheoloških, umetnostnih in arhitekturnih ter
zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
-
prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so
ovrednotene kot del spomenika,
-
prepoved vseh posegov v arheološke plasti spomenika, razen pooblaščenim
osebam, s predhodnim pisnim kulturno-varstvenim soglasjem pristojnega zavoda,
-
podrejanje vsake rabe in vseh posegov ohranjanju in vzdrževanju
varovanih spomeniških lastnosti,
-
omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter
dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. členu
odloka naštetih posameznih elementov te enote.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
-
ohranijo kulturne, arheološke, umetnostne in arhitekturne ter
zgodovinske vrednote spomenika,
-
poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
-
predstavi kulturne vrednote spomenika in situ, v tisku in drugih
medijih,
-
spodbudi učno – predstavitveno in znanstvenoraziskovalno delo.
5. člen
Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali
njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so
potrebni predhodni pisni kulturno-varstveni pogoji in na njihovi podlagi
kulturno-varstveno soglasje zavoda.
6. člen
Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega
odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona
o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje,
načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način
upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne
okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito
varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu,
ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
7. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat
Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.
8. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 634-03/2001-2
Ljubljana, dne 29. marca 2001.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
Priloga
1: Kopija katastrskega načrta