Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi Muzeja
solinarstva za kulturni spomenik državnega pomena obsega:
-
Odlok o razglasitvi Muzeja solinarstva za kulturni spomenik državnega
pomena (Uradni list RS, št. 29/01 z dne 20. 4. 2001),
-
Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 z
dne 15. 2. 2008).
ODLOK
o razglasitvi Muzeja solinarstva za kulturni spomenik
državnega pomena
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
1. člen
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto
dediščine: Sečovlje – Muzej solinarstva v Krajinskem parku Sečoveljske soline
(EŠD 13697).
Muzej solinarstva ima zaradi kulturnih, zgodovinskih,
etnoloških, tehniških, krajinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za
Republiko Slovenijo. Zato ga razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z
lastnostmi etnološkega in tehniškega spomenika.
2. člen
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev Muzeja solinarstva za
spomenik državnega pomena:
Ohranjena je edinstvena kulturna dediščina v slovenskem
prostoru, ki je pomembno sooblikovala gospodarski, družbeni in kulturni razvoj
slovenskega Primorja. Najstarejši pisni viri o solinah segajo v 13. stoletje,
verjetno pa je njihov začetek še starejši. Na obsežnem južnem predelu
Sečoveljskih solin, imenovane Fontanigge, so pridobivali sol po srednjeveških
postopkih do 60-ih let 20. stoletja. Muzej solinarstva ponovno vzpostavlja
tradicionalno solinarstvo po srednjeveških postopkih.
Muzej solinarstva deluje v območju Krajinskega parka
Sečoveljske soline.
3. člen
Kulturni spomenik iz 1. člena obsega parcelne številke:
746 (del), 748 (del), 754, 757, 759 (del), 761, 764, 765,
768, 769, 771, 773, 775, 778, 779, 786, 787, 790, 794, 3807 (del), 3814, 3815,
3818, 3819 (del), 3820, 3821, 3822, 3823, 3826, 3827, 3830, 3831, 3835, 3836,
3838, 3839, 3840, 3841, 3842, 5444, 5493, 5494, vse k.o. Sečovlje.
Vplivno območje kulturnega spomenika obsega solna polja med
kanalom Giassi in cesto ter od Cavane 131 do solnih polj Muzeja solinarstva in
od solnih polj Muzeja solinarstva do morja.
Meji kulturnega spomenika in vplivnega območja spomenika sta
vrisani na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnik načrta, ki
je sestavni del odloka hranijo Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike
Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo
kulturne dediščine.
4. člen
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
-
varovanje kulturnih, etnoloških, tehniških, arhitekturnih, krajinskih,
likovnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in
neokrnjenosti;
-
ohranjanje gabaritov, primernih tlorisnih razporedov, izvirne gradbene
substance ter značilne opreme vseh spomeniških objektov in naprav, solnih
fondov in kanalov;
-
podrejanje vsake rabe in posegov v objekte in njihove robne površine
ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;
-
podrejanje rabe spomenika tradicionalnemu solinarstvu po srednjeveških
postopkih in muzejski dejavnosti;
-
usklajena raba in posegi v vplivnem območju za nemoteno delovanje Muzeja
solinarstva;
-
omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter
dostopnost za javnost v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika;
-
znotraj območja spomenika je prepovedano postavljanje objektov trajnega
in začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter
nosilce reklam;
-
označevanje spomenika je mogoče le ob predhodnem kulturnovarstvenem
soglasju.
Za vplivno območje velja varstveni režim, ki zagotavlja
nemoteno delovanje Muzeja solinarstva in varovanje njegovih kulturnih,
etnoloških, tehniških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih
vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti in je v skladu z uredbo
o krajinskem parku Sečoveljske soline.
Pri izvajanju varstvenih režimov iz prejšnjih dveh odstavkov
se upošteva varstvo naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti v Krajinskem
parku Sečoveljske soline, kot je določeno z uredbo iz prejšnjega odstavka.
5. člen
Zavarovano območje je namenjeno:
-
trajni ohranitvi kulturnih, tehniških, etnoloških, krajinskih, likovnih in
zgodovinskih vrednot;
-
ohranjanju tradicionalnega solinarstva in pridobivanju soli po
srednjeveških postopkih;
-
ohranjanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
-
prezentaciji kulturnih vrednot in situ, v tisku in drugih medijih;
-
muzejski dejavnosti;
-
znanstveno-raziskovalnemu delu;
-
učno-demonstracijskemu delu.
6. člen
Za vsako spremembo funkcije in dejavnosti Muzeja solinarstva
in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče je potrebno predhodno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno
soglasje.
Dejavnosti, ki so potrebne za opravljanje nalog v zvezi z
varstvom solinarske kulturne dediščine in muzejske dejavnosti, opravlja
Pomorski muzej Sergej Mašera, Piran.
7. člen
(prenehal
veljati)
8. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat
Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.
Odlok o razglasitvi Muzeja solinarstva za
kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 29/01)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»9. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1
(Uradni list RS, št. 16/08) v zvezi s prenehanjem veljavnosti
7. člena odloka določa:
»147. člen
(prenehanje obveznosti
izdajanja odločb o varstvu spomenikov)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe
aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi Zakona o varstvu
kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s 13. členom tega
zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»148. člen
(končna določba)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.