Št. Up-1262/05-12
Datum: 14. 9. 2006
O D L O Č B A
Ustavno sodišče je v postopku odločanja o
ustavni pritožbi Osnovne šole A. A., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z.,
na seji dne 14. septembra 2006
o d l o č i l o:
Sodba Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 158/2005 z dne 11. 10. 2005
se razveljavi in se zadeva vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. Ustavna pritožnica je svoji delavki C.
C. izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja (odločba
disciplinske komisije Osnovne šole A. A. z dne 11. 5. 2001 in sklep sveta
Osnovne šole A. A. z dne 4. 6. 2001), zoper katerega je delavka uveljavljala
sodno varstvo pred delovnim sodiščem. Sodišče prve stopnje je zahtevku delavke
ugodilo in razveljavilo odločbo disciplinske komisije in sklep sveta šole ter
odločilo, da delovno razmerje ni prenehalo, temveč še vedno traja. Pritožbeno
sodišče je pritožbo ustavne pritožnice (takrat tožene stranke) zavrnilo in
potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je revizijo zavrnilo.
2. Ustavna pritožnica zatrjuje kršitev 22.
člena (enako varstvo pravic), 23. člena (pravica do sodnega varstva) in 25.
člena Ustave (pravica do pravnega sredstva). Navaja, da sodišče prve stopnje ni
preverjalo utemeljenosti in pravilnosti izrečenega disciplinskega ukrepa,
temveč je štelo, da je odločitev disciplinskih organov nezakonita zaradi
bistvenih kršitev postopka. Pritožbeno sodišče je sledilo takšni argumentaciji.
Vrhovno sodišče pa je štelo takšna stališča nižjih sodišč za pravno zmotna in
je v obrazložitvi poudarilo, da je odločitev disciplinskih organov pravilna z
vidika izvajanja dokazov in dokazne podlage za izrečeni disciplinski ukrep. Ne
glede na to je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo in svojo odločitev utemeljilo
s tem, da je odločitev disciplinskih organov nezakonita, ker po ugotovitvi
sveta tožene stranke (sedanje ustavne pritožnice) za izrek disciplinskega
ukrepa prenehanja delovnega razmerja niso bile podane posebne kvalifikatorne
okoliščine. Ustavna pritožnica Vrhovnemu sodišču očita, da je odločalo izven
revizijskega izpodbijanja, da je spremenilo podlago odločanja, da je na »prvi
stopnji« odločalo o obstoju kvalifikatornih okoliščin in da na njegovo
odločitev nima možnosti pritožbe, čeprav zadeva ne pred sodiščem prve stopnje
ne pred pritožbenim sodiščem ni bila obravnavana z vidika utemeljenosti izreka
disciplinskega ukrepa in v tej smeri niso bili izvedeni dokazi. Vrhovnemu
sodišču tudi očita, da se očitno napačno in protispisno sklicuje na dejstvo, da
je »svet šole … ugotovil, da navedenih okoliščin ni mogoče upoštevati kot
kvalifikatorne okoliščine, saj je bila delavki očitana le enkratna kršitev …«.
Ustavna pritožnica poudarja, da ta ugotovitev Vrhovnega sodišča nima podlage v
spisu in da tega svet šole ni nikoli ugotovil, ampak da je – prav nasprotno –
ugotovil obstoj kvalifikatornih okoliščin. Ustavna pritožnica še pojasnjuje, da
so sporne navedbe navedene v ugovoru delavke zoper odločitev disciplinske
komisije. Meni, da bi Vrhovno sodišče moralo izpodbijano sodbo razveljaviti, ne
pa spreminjati dejanskega stanja na zadnji stopnji, saj je bila s tem ustavni
pritožnici odvzeta možnost uveljavljanja pravic v kontradiktornem sodnem
postopku. Meni, da je odločitev Vrhovnega sodišča arbitrarna, saj ugotovitve
Vrhovnega sodišča v sodbi očitno ne držijo, odločitev pa je brez razumne pravne
podlage. Ustavna pritožnica predlaga, naj Ustavno sodišče sodbo razveljavi in
zadevo vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.
3. Senat Ustavnega sodišča je na seji dne
20. 6. 2006 sklenil, da sprejme ustavno pritožbo v obravnavo. V skladu s 56.
členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju
ZUstS) je Ustavno sodišče ustavno pritožbo poslalo Vrhovnemu sodišču, v skladu
z 22. členom Ustave pa nasprotni stranki iz postopka pred delovnim sodiščem.
Omogočilo jima je, da na ustavno pritožbo odgovorita, česar pa nista storila.
4. Ustavno sodišče je vpogledalo v spis
zadeve Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. I Pd 843/2001.
B.
5. Vrhovno sodišče je v izpodbijani sodbi
ugotovilo, da je napačno stališče sodišča prve stopnje in pritožbenega sodišča,
po katerem je odločitev disciplinskih organov nezakonita že zaradi postopkovnih
nepravilnosti (kršitve načela neposrednosti). Svojo odločitev o zavrnitvi
revizije je utemeljilo s tem, da je že sama ustavna pritožnica (v sklepu sveta
šole z dne 4. 6. 2001) ugotovila, da niso bile podane posebne (kvalifikatorne)
okoliščine za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Takšna
ugotovitev Vrhovnega sodišča nima podlage v ugotovljenem dejanskem stanju v
postopku pred sodiščem prve stopnje in nasprotuje listinam v sodnem spisu v
obravnavani zadevi.
6. Iz vpogleda v listine sodnega spisa je
razvidno, da je stališče, ki ga Vrhovno sodišče pripisuje ustavni pritožnici
(da niso podane kvalifikatorne okoliščine kot pogoj za izrek prenehanja
delovnega razmerja) in ki je odločilni argument za zavrnitev revizije, v
resnici stališče nasprotne stranke. To stališče je vsebovano v ugovoru delavke z
dne 21. 5. 2001 zoper odločbo disciplinske komisije. V sklepu sveta šole z dne
4. 6. 2001 je to stališče povzeto v uvodnem delu obrazložitve v okviru navedb
iz ugovora delavke. Ni pa takšnega stališča zavzel svet šole pri odločanju o
ugovoru delavke, kar je razvidno iz nadaljevanja obrazložitve tega sklepa, v
katerem svet šole – prav nasprotno – obširno utemeljuje, zakaj naj bi bil tako
strog disciplinski ukrep v konkretnem primeru upravičen in primeren, v tej
zvezi obravnava številne okoliščine in ugotavlja, da je »disciplinska komisija
pravilno ocenila te okoliščine kot kvalifikatorne ter izbrala tudi primeren
disciplinski ukrep« (od strani 4 spodaj do strani 5 sklepa z dne 4. 6. 2001).
7. Ker obrazložitev Vrhovnega sodišča o
zavrnitvi revizije temelji na tako očitno napačni ugotovitvi, krši pritožničino
pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Zato je Ustavno sodišče
izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo Vrhovnemu sodišču v novo
odločanje.
8. Ker je Ustavno sodišče izpodbijano sodbo
razveljavilo že iz navedenih razlogov, se mu v presojo pritožničinih navedb o
drugih kršitvah ni bilo treba spuščati.
C.
9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo
na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez
Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija
Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože
Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo s sedmimi glasovi proti
dvema. Proti sta glasovala sodnik Ribičič in sodnica Škrk.
Predsednik
dr. Janez Čebulj l.r.