Številka: Up-486/05-15
Datum: 17. 5. 2007
O D L O Č B A
Ustavno sodišče je v postopku odločanja o
ustavni pritožbi A. A. iz Ž. na seji 17. maja 2007
o d l o č i l o:
1. Sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cp
563/2004 z dne 15. 3. 2005 in 3. točka izreka sklepa Okrajnega sodišča v Piranu
št. In 2003/00104 z dne 13. 12. 2004 se razveljavita.
2. Zadeva se v tem delu vrne Okrajnemu
sodišču v Piranu v novo odločanje.
3. Nasprotni udeleženec iz izvršbe sam nosi
stroške postopka z ustavno pritožbo.
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. V izvršilnem postopku je sodišče prve
stopnje zavrnilo pritožnikov ugovor (tretjega), ker je upnik ugovoru
nasprotoval. Hkrati je zavrnilo tudi pritožnikov predlog za odlog izvršbe z
utemeljitvijo, da pritožnik ni opredelil niti pojasnil zatrjevane
nenadomestljive škode, ki naj bi mu nastala z izvršbo. Pritožnik je zoper
prvostopenjsko odločitev o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe vložil pritožbo.
Višje sodišče je v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
Pritrdilo jo prvostopenjskemu stališču, da samo dejstvo realizacije izvršbe za
tretjega ne more pomeniti nenadomestljive škode, ki bi utemeljevala odlog
izvršbe, temveč bi moral pritožnik pojasniti in izkazati, kakšna in kolikšna
škoda bi mu nastala s takojšnjo izvršbo. Tega pa z listinskimi dokazi, ki jih
je predložil, s katerimi je izkazoval le nakup nepremičnine in pridobitev
lastninske pravice, pri čemer pritožnik v zemljiški knjigi še niti ni vknjižen
kot lastnik, ni izkazal.
2. Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev
pravic iz 22., 23., 25. in 33. člena Ustave. Sodiščema očita, da svoje
odločitve nista utemeljili, temveč sta predlog za odlog izvršbe zgolj pavšalno
zavrnili, medtem ko se do pravno odločilnega dejstva, da se je po vložitvi
predloga za odlog izvršbe tudi uspel vknjižiti kot lastnik sporne nepremičnine,
nista opredelili. Poudarja, da je z vpisom lastninske pravice v zemljiški
knjigi v celoti izpolnil pogoj izkazanosti obstoja zatrjevane lastninske
pravice, hkrati pa je verjetno izkazal tudi, da bo s takojšnjo izvršbo utrpel
nenadomestljivo škodo, saj po prodaji nepremičnine v izvršilnem postopku
vzpostavitve prejšnjega stanja ne bo več mogel doseči. Teža škodljivih
posledic, ki mu grozijo z izvršbo na to nepremičnino, naj bi bila po
pritožnikovem mnenju bistveno večja od tistih, ki bi jih utrpel upnik, če bi do
poplačila svoje terjatve prišel šele potem, ko bi se s pravnomočno sodno
odločbo ugotovilo, kdo je lastnik nepremičnine. Zato meni, da sta mu bili z
izpodbijanima sklepoma kršeni pravici do enakega in učinkovitega sodnega
varstva pravic iz 22. in iz 23. člena Ustave. Izpodbijana sklepa sta po
pritožnikovem mnenju tudi v neskladju s pravico do zasebne lastnine iz 33.
člena Ustave. Meni, da je njegov primer podoben primeru, ki ga je Ustavno sodišče
obravnavalo v odločbi št. U-I-110/03 in Up-631/03 z dne 14. 4. 2005 (Uradni
list RS, št. 46/05 in OdlUS XIV, 2).
3. Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št.
Up-486/05 z dne 20. 3. 2007 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo. V skladu s
56. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v
nadaljevanju: ZUstS) je Ustavno sodišče ustavno pritožbo poslalo Višjemu
sodišču, ki nanjo ni odgovorilo, v skladu z 22. členom Ustave pa dolžnici in
upniku v izvršilnem postopku. Na ustavno pritožbo je odgovoril nasprotni
udeleženec – dedič po pok. upniku B. B., C. C. iz Z. Navaja, da je ustavna
pritožba preuranjena, ker Okrajno sodišče v Piranu še ni odločilo o
pritožnikovemu predlogu za odlog izvršbe z dne 10. 5. 2005. Poudarja, da je
pritožnik z vsemi ugovori dosegel, da izvršilni postopek »de facto« stoji.
Predlaga zavrženje oziroma zavrnitev ustavne pritožbe.
4. Njegov odgovor je Ustavno sodišče v
skladu z 22. členom Ustave poslalo pritožniku, ki je odgovoril, da se predlog
za odlog izvršbe, na katerega se sklicuje nasprotni udeleženec iz izvršbe,
nanaša na drug postopek. Vztraja pri svojem stališču, da bi sodišči z
izpodbijanima sklepoma njegovemu predlogu za odlog izvršbe morali ugoditi.
B.
5. Glede na navedbe nasprotnega udeleženca
o novem predlogu pritožnika za odlog izvršbe je Ustavno sodišče najprej
preizkušalo, ali pritožnik še izkazuje pravni interes za obravnavano ustavno
pritožbo. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora namreč vsakdo, ki zahteva
sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, izkazati, da bi ugoditev
njegovi zahtevi zanj pomenila določeno pravno korist (izboljšanje položaja), ki
je brez tega ne bo mogel doseči. Na obstoj pravnega interesa mora Ustavno
sodišče po uradni dolžnosti paziti ves čas postopka. Ustavno sodišče je na
podlagi poizvedb pri Okrajnem sodišču v Piranu ugotovilo, da je pritožnik res
vložil nov predlog za odlog izvršbe v istem izvršilnem postopku, vendar o tem
predlogu pritožnika zaenkrat še ni bilo odločeno. Ker torej pritožnik odloga
izvršbe v času odločanja Ustavnega sodišča še ni dosegel, še vedno izkazuje
pravni interes za obravnavano ustavno pritožbo.
6. Izpodbijana sklepa sodišč temeljita na
ugotovitvi, da pritožnik ni uspel izkazati, da bi mu z izvršbo nastala
nenadomestljiva škoda v smislu prvega odstavka 73. člena Zakona o izvršbi in
zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. – v nadaljevanju: ZIZ), kot je
veljal v času odločanja sodišč. Temeljita tudi na stališču, da zgolj izkaz
obstoja pravice, ki preprečuje izvršbo (ne glede na stopnjo verjetnosti
izkaza), ne more zadostovati za ugoditev predlogu za odlog izvršbe.
Pritožnikovih navedb v izvršilnem postopku, da ima na predmetu izvršbe pravico,
ki preprečuje izvršbo, zato sodišči nista šteli za pravno odločilne. Sodišče
prve stopnje se z vprašanjem obstoja pritožnikove lastninske pravice na sporni
nepremičnini sploh ni ukvarjalo. Višje sodišče pa je zavzelo stališče, da z
dokazovanjem lastninske pravice ni mogoče izkazati nastanka nenadomestljive
škode v smislu takrat veljavnega prvega odstavka 73. člena ZIZ. Zato se je do
pritožnikovih izvajanj o obstoju lastninske pravice opredelilo zgolj pavšalno.
7. Stališče, da je za ugoditev predlogu
tretjega za odlog izvršbe vedno nujen izkaz nastanka nenadomestljive škode,
izhaja iz prvega odstavka 73. člena ZIZ, za katerega je Ustavno sodišče
ugotovilo, da je v povezavi z veljavno ureditvijo ugovora tretjega v neskladju
s prvim odstavkom 23. člena Ustave, ker nesorazmerno posega v pravico tretjega
do varstva njegovih pravic v izvršilnem postopku (odločba št. U-I-110/03 in
Up-631/03, na katero se sklicuje pritožnik). Ustavno sodišče se glede razlogov
za ugotovljeno neskladje z Ustavo v celoti sklicuje na navedeno odločbo.
8. Odločitvi sodišč v obravnavanem primeru,
ki temeljita na neustavni določbi, sta neustavni iz istih razlogov in kršita
pritožnikovo pravico do učinkovitega sodnega varstva. Ustavno sodišče je zato
izpodbijana sklepa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo
odločanje. Ker je Ustavno sodišče razveljavilo izpodbijana sklepa zaradi
ugotovljene kršitve pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena
Ustave, se ni spuščalo v presojo navedb o drugih kršitvah človekovih pravic. Z
Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni
list RS, št. 17/06 – v nadaljevanju: ZIZ-C) je bil 73. člen ZIZ, ki ureja
pogoje za odlog izvršbe na predlog tretjega, spremenjen. Pri novem odločanju o
utemeljenosti pritožnikovega predloga za odlog izvršbe bo moralo sodišče
odločiti v skladu s spremenjeno določbo ZIZ (14. člen ZIZ-C).
9. Nasprotni udeleženec iz izvršbe v svojem
odgovoru na ustavno pritožbo med drugim predlaga, naj Ustavno sodišče
pritožniku naloži povrnitev vseh stroškov tega postopka. V postopku pred
Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne
odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS). Navedena določba se po 49.
členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Za drugačno odločitev
bi morali obstajati posebni razlogi, teh pa nasprotni udeleženec ne navaja.
Ustavno sodišče je zato o predlogu za povrnitev stroškov odločilo, kot izhaja
iz 3. točke izreka.
C.
10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo
na podlagi prvega odstavka 59. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49.
členom ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr.
Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger,
Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo
je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovali sodnici Krisper
Kramberger in Modrijan.
Predsednik
dr. Janez Čebulj l.r.