Odločba o ugotovitvi, da sta 1. in 3. člen Zakona o spremembah Zakona o finančnem poslovanju podjetij v neskladju z Ustavo in o razveljavitvi 2. in 4. člena Zakona o spremembah Zakona o finančnem poslovanju podjetij

Številka: U-I-117/07-19

Datum: 21. 6. 2007

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevama Vrhovnega sodišča in Okrožnega sodišča v Ljubljani, ter na pobudo družb Mladinska knjiga trgovina, d.d., Ljubljana, Mladinska knjiga založba, d.d., Ljubljana, in Pluris, d.d., Maribor, ki jih vse zastopa mag. Janez Tekavc, odvetnik v Ljubljani, in družbe Marchiol, d.o.o., Nova Gorica, ki jo zastopa Hilda Pipan, odvetnica v Novi Gorici, na seji 21. junija 2007

o d l o č i l o:

1. Člena 1 in 3 Zakona o spremembah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 31/07) sta v neskladju z Ustavo.

2. Člena 2 in 4 Zakona o spremembah Zakona o finančnem poslovanju podjetij se razveljavita.

3. Državni zbor naj neskladje z Ustavo, ugotovljeno v 1. točki izreka, odpravi v roku šestih mesecev od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

4. Do odprave neustavnosti, ugotovljene v 1. točki izreka, ni mogoče začeti postopkov za uveljavitev terjatev do gospodarskih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi Zakona o spremembah Zakona o finančnem poslovanju podjetij. Zastaranje terjatev v tem času ne teče.

5. Do odprave neustavnosti, ugotovljene v 1. točki izreka, se terjatve upnikov do gospodarske družbe, izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije iz 4. točke izreka, obrestujejo v skladu z vodilno obrestno mero Evropske centralne banke.

6. Sodni in upravni postopki, začeti zoper družbenike izbrisanih družb pred uveljavitvijo Zakona o spremembah Zakona o finančnem poslovanju podjetij, se nadaljujejo in končajo po določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99 in 93/02 - Odl. US).

O b r a z l o ž i t e v

A.

1. Vrhovno sodišče in Okrožno sodišče v Ljubljani sta vložili zahtevi za oceno ustavnosti Zakona o spremembah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod-B). Z njim so razveljavljene pravne posledice izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod), saj ukinja odgovornost (aktivnih) družbenikov za obveznosti izbrisane družbe ter v prehodnih in končnih določbah ureja pravne posledice navedene razveljavitve. Predlagatelja menita, da razveljavitev četrtega in petega odstavka 27. člena ZFPPod (1. člen ZFPPod-B) pomeni, da so upniki družb, izbrisanih na podlagi ZFPPod, brez vsakršnega pravnega varstva. Zato naj bi bil položaj, kot ga ustvarja izpodbijana ureditev, v neskladju z 2. in s 33. členom Ustave, saj pomeni prekomeren poseg v lastninsko pravico upnikov v korist družbenikov izbrisanih družb. Dodajata, da pomeni ohranitev razlogov za izbris družbe po 25. členu ZFPPod brez ureditve varstva upnikov izbrisane družbe neenako obravnavanje upnikov družb, ki prenehajo po ZFPPod, in upnikov družb, ki prenehajo po likvidaciji ali stečaju, saj naj bi slednji uživali boljše varstvo svojih pravic. Za takšno razlikovanje med obema skupinama upnikov naj ne bi bilo utemeljenega razloga, zato je po mnenju predlagateljev ureditev ZFPPod-B v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Za neskladje z navedenim členom Ustave naj bi šlo tudi zato, ker bo izpodbijana ureditev povzročila, da bo uspeh upnikov izbrisanih družb s poplačilom zoper družbenike odvisen zgolj od naključnega trajanja sodnih postopkov. Kršitev drugega odstavka 14. člena Ustave naj bi bila podana še zato, ker ZFPPod-B jemlje upnikom pravico uveljavljati terjatve zoper družbenike izbrisanih družb, ohranja pa pravico države, da izterja stroške objave sklepa o izbrisu (2. člen ZFPPod-B) brez razlikovanja med aktivnimi in pasivnimi družbeniki ter brez uporabe spregleda pravne osebnosti.

2. Nadalje predlagatelja menita, da je izpodbijana ureditev v neskladju s 155. členom Ustave, saj posega v pridobljene pravice upnikov in ruši zaupanje v pravo, ki ga varuje 2. člen Ustave, pri čemer naj za tak poseg ne bi bilo javne koristi. Člen 4 ZFPPod-B naj bi namreč posegal v vsa že nastala pravna razmerja med upniki in družbeniki izbrisanih družb, torej tudi v tista, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno na podlagi določb ZFPPod, za katere predlagatelja opozarjata, da je Ustavno sodišče že z odločbo št. U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002 (Uradni list RS, št. 93/02 in OdlUS XI, 211) presodilo, da za t. i. aktivne družbenike niso v neskladju z Ustavo. Izpodbijana ureditev naj bi tako posegla v pravnomočne odločitve in ustavila postopke z izrednimi pravnimi sredstvi ter izvršilne postopke, ki tečejo na podlagi pravnomočnih sodnih in upravnih odločb. S tem naj bi bilo po mnenju predlagateljev poseženo v že pridobljene pravice upnikov, ki izvirajo iz teh pravnomočnih odločb. Zato bi ureditev po ZFPPod-B lahko veljala zgolj za tiste družbenike družb, ki bodo izbrisane iz sodnega registra po uveljavitvi ZFPPod-B. Izpodbijani 4. člen ZFPPod-B naj bi bil tudi v neskladju s 158. členom Ustave, saj ne določa postopkovnih »kavtel« stranke, ki jo zadenejo posledice odprave pravnomočnosti, temveč odpravlja vrsto pravnomočnih odločb ex lege.

3. Določbe ZFPPod-B naj bi bile nejasne, hudo pomanjkljive ter zato v neskladju z načelom pravne varnosti iz 2. člena Ustave in s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Med njimi predlagatelja izpostavljata, da v ZFPPod-B ni določeno, ali se ustavijo tudi upravni spori in postopki z ustavno pritožbo, kot tudi ne postopki, povezani z javnimi dajatvami (davki, carine). Slednje naj bi izrazito privilegiralo upnike, ki so javnopravne osebe, in naj bi pomenilo neskladje z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Predlagatelja opozarjata, da izpodbijani zakon ne ureja številnih drugih procesnih vprašanj, kot na primer pristojnosti za izdajo sklepa o ustavitvi, stroške ustavljenih postopkov, o čemer naj bi se Ustavno sodišče izreklo že v odločbi št. U-I-60/98 z dne 16. 7. 1998 (Uradni list RS, št. 65/98 in OdlUS VII, 150), vprašanje vloženih, a še ne rešenih pravnih sredstev, kot tudi, da so njegova terminologija in instituti v neskladju s temelji civilnega procesnega prava. Tako Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPP) ne pozna ustavitve postopka po uradni dolžnosti, temveč le na predlog stranke, ki umakne tožbo ali pravno sredstvo. Nejasno naj bi bilo, ali se postopki ustavijo po samem zakonu ali šele z izdajo sklepa iz drugega odstavka 4. člena ZFPPod-B. Posebno težavo naj bi pomenilo tudi nadaljevanje postopkov po tretjem odstavku 4. člena ZFPPod-B, če je postopek že v fazi odločanja o pritožbi zoper sodno odločbo sodišča prve stopnje. ZPP namreč preprečuje spremembo tožbe v pritožbenem postopku, pa tudi vložitev pritožbe in morebitnih dopolnitev je vezana na prekluzivni pritožbeni rok, česar ni mogoče zaobiti niti s široko razlago t. i. eventualne maksime (prvi odstavek 337. člena in drugi odstavek 286. člena ZPP). Ustavitev postopkov po samem zakonu naj bi po vsebini pomenila odločitev o civilni pravici oziroma o uspehu stranke v postopku s splošnim, namesto s posamičnim pravnim aktom. Zato naj bi ZFPPod-B posegal tudi v načelo delitve oblasti (drugi odstavek 3. člena Ustave).

4. ZFPPod-B izpodbijajo tudi družbe Mladinska knjiga trgovina, Mladinska knjiga založba in Pluris (v nadaljevanju pobudnice) in navajajo, da imajo odprtih več postopkov zoper (aktivne) družbenike izbrisanih družb, ki so v različnih fazah. Zatrjujejo tudi neskladje izpodbijane ureditve z 2., s 33. in s 155. členom Ustave ter s 1. členom Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju EKČP oziroma Prvi protokol). To naj bi bilo podano, ker je zakonodajalec z ZFPPod-B upnikom odvzel njihovo premoženje, z ustavitvijo postopkov pa je tudi ugasnila njihova pravica zahtevati poplačilo, ki je bila priznana s pravnomočnimi sodnimi odločbami, in to brez kakršnegakoli nadomestila. Opozarjajo na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zadevi Draon proti Franciji,¹ kjer je sodišče odločilo, da je v nasprotju s 1. členom Prvega protokola, če se zakon spremeni tako, da upravičenca prikrajša za odškodnino, ki bi mu šla ob vložitvi tožbe. Pobudnice opozarjajo še na poseg zakonodajalca v pravnomočnost ter s tem na neskladje izpodbijane ureditve s 158. členom Ustave in na poseg v njihove pridobljene pravice ali pa vsaj v pravno zavarovana pričakovanja, ki jim je Ustavno sodišče že priznalo varstvo z odločbo št. U-I-138/99 z dne 18. 1. 2001 (Uradni list RS, št. 11/01 in OdlUS X, 1). Pobudnice menijo tudi, da je zakonodajalec posegel v načelo delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave, ker je posegel v pravnomočne odločitve sodne veje oblasti. Tako je namreč odločilo že Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-10/92 z dne 5. 11. 1992 (Uradni list RS, št. 56/92 in OdlUS I, 79).

5. Družba Marchiol izpodbija 1. in 4. člen ZFPPod-B in zatrjuje njuno neskladje z 2. in s 3. členom, z drugim odstavkom 14. člena ter s 155. členom Ustave. Navaja, da ima odprte izvršilne postopke zoper družbenike izbrisanih družb in da ima zato pravni interes za izpodbijanje navedenih členov ZFPPod-B. Meni, da zakonodajalec ni upošteval razlogov odločbe št. U-I-135/00 in je s tem povzročil neskladje z Ustavo, napovedano že s citirano odločbo. Poleg tega naj bi zakonodajalec z ukinitvijo osebne odgovornosti aktivnih družbenikov izigral celotno stečajno zakonodajo, saj ni več razloga, da bi družbe predlagale postopke po Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in nasl. - v nadaljevanju ZPPSL), pač pa bodo lahko počakale na izbris po uradni dolžnosti in s tem izigrale vse upnike. Opozarja še na nekatere druge odločbe Ustavnega sodišča ter na to, da naj bi Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-10/92 sprejelo stališče, po katerem z zakonom ni mogoče poseči v že pridobljene pravice, določene s pravnomočno sodno odločbo, ker bi bilo to v nasprotju z načelom delitve oblasti.

6. Državni zbor v odgovoru na zahtevi in pobudi zavrača očitke o neskladju ZFPPod-B z Ustavo. Meni, da je za presojo 1. člena ZFPPod-B temeljno izhodišče prosto polje zakonodajalčeve presoje. ZFPPod naj bi bil zakon, ki ureja podjetništvo, katerega svoboda je zagotovljena v prvem odstavku 74. člena Ustave. Za zakonsko urejanje podjetništva naj bi Ustavno sodišče že sprejelo stališče, da 74. člen Ustave zakonodajalcu omogoča prosto polje presoje, ki mu ga ni treba upravičiti s strogim testom sorazmernosti in se pri tem sklicuje na odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-302/97 z dne 15. 6. 2000 (Uradni list RS, št. 61/2000 in OdlUS IX, 158) in št. U-I-199/02 z dne 21. 10. 2004 (Uradni list RS, št. 124/04 in OdlUS XIII, 65). Državni zbor opozarja, da je ZFPPod zakon, ki se je nanašal na prehodno obdobje spreminjanja družbenega in ekonomskega sistema. Za področje urejanja ekonomskega sistema pa naj bi bil zakonodajalec tisti, ki je upravičen presoditi, kateri kriteriji odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe so primerni za dosego javnega interesa, ki je v gospodarskem razvoju države; zakonodajalec naj bi bil torej upravičen presoditi, ali naj družbeniki neomejeno odgovarjajo za obveznosti »odmrle« družbe ali pa zadošča že institut spregleda pravne osebnosti po 8. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in nasl. - v nadaljevanju ZGD-1). V prostem polju zakonodajalčeve presoje naj bi bilo tudi ugotavljanje, da so se razmere spremenile in je zato treba spremeniti pravno ureditev. Odraz tega naj bi bil sprejem 4. člena ZFPPod-B, kjer naj bi šlo za nepravo retroaktivnost, ki je tudi po ustaljeni ustavnosodni presoji ustavno dopustna. V zvezi s tem se Državni zbor sklicuje na odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-123/92 z dne 18. 11. 1993 (Uradni list št. 67/93 in OdlUS II, 109), št. U-I-86/96 z dne 12. 12. 1996 (Uradni list RS, št. 1/97 in OdlUS V, 176) in št. U-I-121/97 z dne 23. 5. 1997 (Uradni list RS, št. 34/97 in OdlUS VI, 69). Normalizacija stanja na področju kapitalskih družb z dosledno izpeljanim razlikovanjem med osebnimi in kapitalskimi družbami ter veliko število osebno odgovornih družbenikov na podlagi ZFPPod-B naj bi bila razloga, ki upravičujeta uporabo neprave retroaktivnosti. Poleg tega je predvidena tudi prilagoditev novim razmeram z možnostjo nadaljevanja postopkov na temelju spregleda pravne osebnosti in je zagotovljeno varstvo šibkejših subjektov gospodarskih razmerij, tj. delavcev, ki lahko uveljavljajo plačilo svojih terjatev pri Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije.

7. O navedbah v zahtevah in pobudah je svoje mnenje dala Vlada, ki predlaga, naj Ustavno sodišče pobudo zavrne. Pojasnjuje, da je bil sprejem ZFPPod-B nujno potreben, ker naj bi bila dosedanja ureditev po ZFPPod neustrezna in v neskladju s temeljnimi načeli korporacijskega prava, in to tako na nacionalni ravni kot tudi na ravni Evropske skupnosti. Ureditev po ZFPPod naj bi bila v neskladju s 33. in s 74. členom Ustave, ker je v 27. členu ZFPPod določena nedopustna fikcija, da so družbeniki dali izjavo, da so izpolnjene vse obveznosti, da so urejena vsa razmerja z delavci ter da prevzemajo izpolnitev preostalih obveznosti družbe, pri čemer izjave ni mogoče izpodbiti. Takšna ureditev po mnenju Vlade pomeni prehud poseg v zasebno lastnino družbenikov. Sprejem 1. in 3. člena ZFPPod-B naj bi torej narekoval javni interes, ki se kaže v spoštovanju temeljnega načela korporacijskega prava, po katerem pri kapitalskih družbah družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti družbe. Z ureditvijo po ZFPPod naj bi bili kršeni pravica do poštenega sojenja, urejena v 22. členu Ustave, in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, saj se sklepi o začetku postopka izbrisa družbe in sklepi o izbrisu družbe niso vročali družbenikom, temveč zgolj družbam. Družbenikom naj bi tako bili odvzeti pravica do izjave in možnost pritožbe, ker se niso mogli seznaniti z navedenimi sodnimi odločbami. Zaradi ukinitve osebne odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih družb naj upniki ne bi bili prizadeti, ker imajo na razpolago druge institute za varstvo svojih pravic, kot na primer stečajni postopek ali postopek prisilne poravnave, v katerih lahko izpodbijajo pravne posle dolžnika. Glede 2. člena ZFPPod-B Vlada meni, da ni v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, ker gre za stroške postopka, ki so tudi po stečajni zakonodaji privilegirana terjatev. Naložitev teh stroškov zakonitemu zastopniku pa naj bi bila upravičena zato, ker naj bi bil odgovoren za opustitev pravočasnega prenehanja gospodarske družbe. Vlada tudi meni, da 4. člen ZFPPod-B ni v neskladju s 155. in s 158. členom Ustave, saj ne posega v pravnomočno pravico do uveljavljanja terjatev zoper družbenike izbrisanih družb za nazaj, pač pa jo odvzema za naprej, tj. od začetka uporabe ZFPPod-B. Ureditev naj tako ne bi bila retroaktivna, ker gre zgolj za nepravo retroaktivnost, ki naj bi bila dopustna in naj bi pomenila preklic veljavnosti pravnomočne odločbe za naprej. Varstvo upnikov izbrisanih družb naj bi bilo zagotovljeno z možnostjo nadaljevanja postopkov na podlagi instituta spregleda pravne osebnosti. Vlada še pojasnjuje, da iz 4. člena ZFPPod-B jasno izhaja, da se vsi postopki ustavijo ex lege in da so sklepi iz drugega odstavka 4. člena ZFPPod-B zgolj deklaratorne narave. Zato naj določba ne bi bila v neskladju z 2. členom Ustave. V razmerju do ZPP pa naj bi bil ZFPPod-B specialni predpis, ki določa posebna pravila za izvedbo materialnih določb ZFPPod-B. Tako po mnenju Vlade ureditev po ZFPPod-B ni v neskladju z Ustavo, temveč je ustreznejša in vsebinsko primernejša kot ureditev ZFPPod in jo upravičuje javni interes.

B. - I.

8. Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-117/07 z dne 20. 4. 2007 (Uradni list RS, št. 38/07) pobudi sprejelo. Zaradi skupnega obravnavanja in odločanja je zahtevi in pobudi združilo. S sklepom št. U-I-117/07 je na podlagi 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) do končne odločitve zadržalo izvrševanje ZFPPod-B ter določilo način izvršitve sklepa.

B. - II.

Presoja 1. člena ZFPPod-B

9. Pravna varnost, zlasti varnost pravnega prometa zahteva odstranitev »mrtvih«, nedelujočih gospodarskih družb iz pravnega prometa, saj se na ta način varuje upnike in zmanjšuje nevarnost pri poslovanju.² Upoštevati je namreč treba, da je družba kljub temu, da je nedelujoča (ne deluje, ne pridobiva prihodkov, ne opravlja izplačil in tudi nima premoženja), še zmeraj pravna oseba, ki sme pridobivati pravice, terjatve in obveznosti. Ker njeno dejansko gospodarsko stanje navzven ni vidno, upniki pa se zanesejo, da ima vsaj minimalno premoženje, obstaja nevarnost, da se nedelujoča družba zlorabi za oškodovanje upnikov. Zato ne bi bilo v skladu z načeli pravne države, če bi država dopustila obstoj in poslovanje takšnih pravnih subjektov na trgu. Naloga države namreč je, da zagotavlja varstvo upnikov in pravnega prometa.

10. Odstranitvi nedelujočih gospodarskih družb iz pravnega prometa je namenjen institut izbrisa gospodarskih družb iz sodnega registra brez likvidacije, ki je urejen v 3. poglavju ZFPPod. Gre za položaj, ko družba preneha poslovati, vendar nima (več) premoženja, nad njo pa ni bil začet drug postopek prenehanja, kot na primer stečajni ali likvidacijski postopek. V takem položaju ZFPPod domneva, da je družba prenehala, da pa formalnega postopka prenehanja ni opravila, kar pomeni, da ni predlagala izbrisa iz sodnega registra po določbah ZGD-1 o prenehanju družbe po skrajšanem postopku. ZFPPod določa dva izbrisna razloga, zaradi katerih se družba izbriše iz sodnega registra. Prvi odstavek 25. člena ZFPPod tako določa, da se po uradni dolžnosti izbriše iz sodnega registra družba, če v dveh zaporednih poslovnih letih ni predložila poročila oziroma letnega računovodskega poročila organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov (1. točka), ali če gospodarska družba nima premoženja (2. točka). Pri tem se šteje, da družba nima premoženja, če družba neprekinjeno ne opravlja izplačil prek računa pri organizaciji, ki za gospodarsko družbo opravlja posle plačilnega prometa (drugi odstavek 25. člena ZFPPod). Ta domneva je izpodbojna, saj lahko družba dokaže, da premoženje kljub vsemu ima in se na ta način izogne izbrisu iz sodnega registra.

11. Člen 1 ZFPPod-B je razveljavil četrti in peti odstavek 27. člena ZFPPod. Navedeni določbi sta urejali eno izmed sankcij, ki jih je zakonodajalec predpisal za nedelujočo družbo. Izbrisu družbe iz sodnega registra je namreč sledila sankcija neomejene solidarne odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisane družbe. Po četrtem odstavku 27. člena ZFPPod se je štelo, da so družbeniki izbrisane družbe dali izjavo o prevzemu morebitnih neporavnanih obveznosti družbe. S spremembo ZFPPod je zakonodajalec torej ohranil izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije kot enega izmed načinov prenehanja gospodarske družbe, hkrati pa je v celoti ukinil neomejeno solidarno odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe.

12. Pravna teorija³ loči prenehanje družbe v širšem in prenehanje družbe v ožjem pomenu besede. Prenehanje družbe v širšem pomenu označuje nastop pravnega dejstva, katerega posledica po opravljenem postopku likvidacije (ali stečaja) je prenehanje družbe v ožjem pomenu besede, tj. prenehanje družbe kot pravne osebe z njenim izbrisom iz sodnega registra. Likvidacija (stečaj pa je le posebna oblika likvidacije⁴) je nujna v vseh primerih prenehanja družb,⁵ če ni za posamezne primere določeno drugače. Poseben likvidacijski postopek se ne opravi, kadar družba preneha zaradi preoblikovanja v drugo družbo ali zaradi združitve oziroma razdružitve ali če se deli. Pri teh statusnopravnih spremembah namreč družba preneha le formalno kot pravni subjekt, ne preneha pa v gospodarskem pomenu, saj njeno premoženje preide na pravne naslednike v okviru nasledstva. Poseben likvidacijski postopek se ne vodi, kadar družba preneha po skrajšanem postopku po ZGD-1 ter v primeru izbrisa družb iz sodnega registra po pogojih ZFPPod. Namen likvidacijskega postopka je, da se v njem uredijo po eni strani pravna razmerja med pravno osebo, pri kateri so se stekli pogoji za njeno prenehanje, ter okoljem, v katerem je delovala (zlasti z upniki), po drugi strani pa tudi pravna razmerja med člani družbe kot pravne osebe (med družbeniki oziroma delničarji). Z izbrisom iz sodnega registra pravna oseba (gospodarska družba) izgubi pravno sposobnost, torej izgubi sposobnost biti subjekt pravic in obveznosti. Če pred tem ne bi bila urejena (likvidirana) vsa pravna razmerja, in sicer zlasti obligacijskopravna razmerja družbe do njenih upnikov, korporacijskopravna razmerja do njenih družbenikov oziroma delničarjev in stvarnopravna razmerja družbe na svojem premoženju, bi s prenehanjem družbe prenehala tudi ta razmerja. Tako je na primer za delniške družbe določeno, da se pri prenehanju delniške družbe opravi likvidacija, pri čemer sklep o likvidaciji glede na razlog prenehanja sprejme bodisi skupščina bodisi sodišče (primerjaj 403. člen v zvezi s prvim odstavkom 402. člena ZGD-1). Poleg siceršnje prijave terjatev v likvidacijskem postopku ZGD-1 v primeru prenehanja delniške družbe ureja še posebno varstvo upnikov. Med delničarje namreč ni mogoče razdeliti premoženja družbe, preden ne preteče šest mesecev od zadnje objave po 405. členu ZGD-1 (prvi odstavek 421. člena ZGD-1). Enako velja tudi za prenehanje družbe z omejeno odgovornostjo, saj se za postopek likvidacije smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o delniški družbi (522. člen ZGD-1).

13. Pravni sistem torej v (drugih) primerih prenehanja družbe kot pravne osebe predvideva postopek, ki omogoča ureditev notranjih in zunanjih razmerij družbe, v katerem je zagotovljeno varstvo upnikov. Zato je treba najprej odgovoriti na vprašanje, ali je za prenehanje gospodarske družbe z njenim izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije predviden primerljiv postopek ali je zagotovljeno (vsaj) varstvo upnikov. S tem, ko zakonodajalec uredi prenehanje (nedelujočih) družb, mora na ustrezen način zagotoviti varstvo upnikov in preprečiti zlorabe. Te se lahko še posebej pojavljajo v vseh tistih primerih, ko razlogi za izbris nedelujočih družb iz sodnega registra brez likvidacije temeljijo na pravnih domnevah, kot pri ZFPPod, in ne temeljijo na ugotavljanju stanja družbe (predvsem njenega (ne)delovanja oziroma premoženjskega stanja).⁶

14. Bistveno pri ZFPPod je, da je odpadla likvidacija po uradni dolžnosti. S tem je povezanih več pomembnih posledic. Prva je v tem, da upniki družbe nimajo možnosti prijaviti svoje terjatve, kot je to sicer pravilo v likvidacijskem (ali stečajnem) postopku. Prav tako ni rešeno vprašanje notranjih razmerij med družbeniki. To pomeni, da je delitev preostalega premoženja treba opraviti s skladu z družbeno pogodbo oziroma sporazumom. Ker je odpadla likvidacija, je odpadla tudi možnost, da bi morebitne terjatve družbe izterjal likvidacijski upravitelj. Vendar pa je treba upoštevati, da družbeniki izbrisanih družb ohranijo položaj univerzalnih pravnih naslednikov dosedanje družbe na njeni aktivni strani, kar pomeni ne le, da prevzamejo morebitno premoženje družbe, temveč, da nanje preidejo tudi terjatve dosedanje družbe.

15. Spregled pravne osebnosti (kot institut varovanja interesov upnikov) urejen v 8. členu ZGD-1, na katerega se sklicuje Državni zbor v svojem odgovoru, ureja le določene položaje, in sicer tiste, kjer so izpolnjeni subjektivni in objektivni elementi dejanskih stanov, zajetih v navedenem členu. Zanje je kot bistveni sestavni del opredelitve zloraba pravne osebe oziroma nedopustno ravnanje družbenikov. S tem pa niso zajeti vsi položaji, ki lahko nastopijo pri izbrisu družbe iz sodnega registra po ZFPPod, in v katerih je treba zavarovati upnike. Z vidika izbrisnih razlogov po 25. členu ZFPPod, kjer gre za pravne domneve in ne gre za ugotavljanje stanja družbe, namreč ni izključeno, da družba ima premoženje,⁷ iz katerega bi lahko bile izpolnjene terjatve upnikov izbrisane družbe. Ob odsotnosti likvidacije ima ukinitev neomejene solidarne odgovornosti aktivnih družbenikov v 1. členu ZFPPod-B za posledico, da ob prenehanju takšnih gospodarskih družb ni predviden niti postopek, ki bi zagotovil vsaj uresničitev običajne odgovornosti kapitalskih družb, tj. poplačilo iz sredstev oziroma premoženja družbe ob zagotovitvi enakopravnega položaja upnikov.

16. Vlada v svojem mnenju posebej poudarja, da imajo upniki možnost zavarovati svoje pravice še z drugimi instituti, kot na primer s predlogom za začetek stečajnega postopka, ki ga izrecno navaja. Vendar v primeru, ko se začne postopek izbrisa iz sodnega registra, predloga za začetek stečajnega postopka ni več mogoče vložiti. Navedeno stališče je mogoče utemeljiti po eni strani z argumentom a contrario iz drugega odstavka 23. člena ZFPPod, ki določa, da se določbe 3. poglavja ZFPPod ne uporabljajo za gospodarske družbe, nad katerimi je bil začet postopek prisilne poravnave, stečajni postopek oziroma postopek likvidacije po ZPPSL oziroma po zakonu, ki je veljal pred ZPPSL. Po drugi strani to stališče potrjujeta 2. in 3. točka drugega odstavka 30. člena ZFPPod, ki kot utemeljen razlog za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa štejeta le začete⁸ postopke prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije (2. točka) ali že vloženi predlog za začetek stečajnega postopka (3. točka).

17. Ustavno sodišče tako ugotavlja, da za primer prenehanja družbe kot pravne osebe z njenim izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije zakonodajalec ni predvidel postopka, ki bi omogočil ureditev notranjih in zunanjih razmerij družbe, in s tem ne varstva upnikov, čeprav gre v bistvenem za enak položaj, kot so položaji drugih oblik prenehanja gospodarskih družb. Vse oblike prenehanja imajo namreč enak cilj in končno posledico, ki se kaže v prenehanju obstoja subjekta pravic in obveznosti.

18. Po ustaljeni ustavnosodni presoji načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) ne pomeni, da predpis - kadar podlaga za različno urejanje niso okoliščine iz prvega odstavka 14. člena Ustave - ne bi smel različno urejati enakih položajev, pač pa, da tega ne sme početi samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Iz zakonodajnega gradiva, enako pa v svojem mnenju navaja tudi Vlada, naj bi sprejem 1. člena ZFPPod-B narekovala potreba po odpravi očitnega neskladja ureditve po ZFPPod s 33. in s 74. členom Ustave, še posebej pa s temeljnimi načeli korporacijskega prava o ločenosti osebnega substrata, tj. pripadnikov, družbenikov oziroma delničarjev od formalne strukture kapitalske družbe, kot tudi neskladje s pravico do poštenega sojenja, urejeno v 22. členu Ustave, in s pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, saj se sklepi o začetku postopka izbrisa družbe in sklepi o izbrisu družbe niso vročali družbenikom, temveč zgolj družbam. Varstvo upnikov je po mnenju Vlade zagotovljeno z drugimi instituti, kot na primer s predlogom za začetek stečajnega postopka.

19. Ustavno sodišče je že v odločbi št. U-I-135/00 presodilo, da določitev sankcije neomejene odgovornosti (četrti in peti odstavek 27. člena ZFPPod) sama po sebi ni v neskladju z Ustavo, če se upošteva kot temelj odgovornosti družbenikov nedelujočih družb po ZFPPod vpliv, ki so ga ti imeli na poslovanje družbe in na nastanek obveznosti te družbe. Neomejeno solidarno odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe je Ustavno sodišče presojalo prav z vidika 33. in 74. člena Ustave in presodilo, da ni v neskladju z navedenima človekovima pravicama. Četrti in peti odstavek 27. člena ZFPPod je razveljavilo le, kolikor se nanašata na družbenike, ki glede na kriterije iz obrazložitve te odločbe niso odgovorni za obveznosti izbrisane družbe (t. i. pasivni družbeniki). Poleg tega je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-135/00 odločilo tudi o skladnosti ureditve iz ZFPPod s pravicami iz 22., 23. in iz 25. člena Ustave (54. do 63. točka obrazložitve) ter presodilo, da takšna ureditev ni v neskladju z navedenimi človekovimi pravicami. Zato se zakonodajalec ne more sklicevati na očitno neskladje ureditve po ZFPPod z navedenimi določbami Ustave kot na stvarni razlog za ureditev po 1. členu ZFPPod-B.

20. Ker zakonodajalec ni imel stvarnega in razumnega razloga, da za upnike družb izbrisanih po ZFPPod, ni uredil ustreznega varstva, je izpodbijani 1. člen ZFPPod-B v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, po katerem je neomejena solidarna odgovornost aktivnih družbenikov izbrisanih družb kot posebna oblika spregleda pravne osebnosti ukrep, ki je sposoben zavarovati pravno dobrino, ki je ogrožena - upnike in varnost pravnega prometa nasploh (tako v odločbi št. U-I-135/00). Ustavno sodišče ugotavlja, da ne gre za edino ustavnoskladno možnost ureditve varstva upnikov izbrisanih družb. Upoštevaje navedeno Ustavno sodišče 1. člena ni razveljavilo, temveč je ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo (1. točka izreka), ter Državnemu zboru naložilo, naj ugotovljeno neskladnost odpravi v roku šestih mesecev (3. točka izreka).

Presoja 3. člena ZFPPod-B

21. Ureditev v 1. in 3. členu ZFPPod-B je med seboj tako povezana celota postopkovnih in materialnih določb, da je Ustavno sodišče tudi za 3. člen ZFPPod-B ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo (1. točka izreka).

Presoja 2. člena ZFPPod-B

22. Z 2. členom ZFPPod-B je spremenjen četrti odstavek 33. člena ZFPPod. Ta določa, da Republika Slovenija izterja stroške objave sklepa o izbrisu v Uradnem listu Republike Slovenije od članov uprave, če ti niso imenovani, pa od družbenikov. Pred uveljavitvijo ZFPPod-B je Republika Slovenija izterjala znesek, ki ga je plačala za objavo na podlagi tretjega odstavka 33. člena ZFPPod, od družbenikov osebne družbe oziroma od družbe z omejeno odgovornostjo oziroma delničarjev delniške družbe po postopku, določenem za izterjavo davčnega dolga.

23. Predlagatelja ureditvi 3. člena ZFPPod-B očitata neskladje z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Zatrjevano neskladje naj bi se odražalo v privilegiranju države, ki si je na ta način zagotovila poplačilo stroškov objave v Uradnem listu brez upoštevanja vloge poslovodstva (uprave) oziroma aktivnosti družbenikov ter brez upoštevanja kriterijev spregleda pravne osebnosti, ki jih je sicer uvedla za poplačilo »običajnih« upnikov.

24. Po svoji naravi so stroški postopka v bistvenem podobni terjatvi upnika do (družbenika) izbrisane družbe. Gre namreč za (običajno) denarno terjatev. Zato bi jo bilo treba tako tudi obravnavati. Zakonodajalec pa je terjatvi za poplačilo stroškov objave sklepa o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra določil poseben (privilegiran) položaj.

25. Poseben položaj ima sicer takšna terjatev po ZPPSL. Stroški stečajnega postopka, kamor sodijo tudi stroški objav v Uradnem listu Republike Slovenije, imajo privilegiran položaj zato, ker so procesna predpostavka za vodenje stečajnega postopka (t. i. kritno načelo⁹). Pri izbrisu gospodarskih družb iz sodnega registra brez likvidacije kritno načelo že po naravi stvari ne more biti predpisano kot procesna predpostavka za vodenje tega postopka, saj je izbris zgrajen na domnevi, da družbe nimajo premoženja (torej niti za vodenje izbrisnega postopka). Čeprav gre v obeh primerih za stroške postopka, jih zaradi opisane razlike ni mogoče enačiti, če za to ne obstaja razumen, iz narave stvari izhajajoč razlog. Pri tem razlog, ki je razumen in stvaren za privilegiran položaj stroškov stečajnega postopka, ne more biti razumen razlog za privilegiran položaj stroškov objave sklepa izbrisa družbe iz sodnega registra v Uradnem listu Republike Slovenije.

26. Ker niti iz zakonodajnega gradiva niti iz odgovora Državnega zbora ne izhaja noben drug razlog, ki bi bil ustavno dopustna podlaga za privilegiran položaj terjatve iz 2. člena ZFPPod-B, je izpodbijana določba 2. člena ZFPPod-B v neskladju z načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Zato jo je Ustavno sodišče razveljavilo (2. točka izreka).

Presoja prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 4. člena ZFPPod-B

27. Člen 4 ZFPPod-B se glasi:

»1) Vsi pravdni, upravni in izvršilni postopki, začeti na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99 in 93/02 - odločba US), v katerih upniki izbrisane družbe uveljavljajo terjatve zoper družbenike take družbe, ki na dan uveljavitve tega zakona še niso končani, se z dnem uveljavitve tega zakona ustavijo.

(2) Sodišče oziroma upravni organ izda po uradni dolžnosti v 30 dneh od uveljavitve tega zakona sklep o ustavitvi postopkov v skladu s prejšnjim odstavkom.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se ne ustavijo pravdni postopki, če so podani razlogi za spregled pravne osebnosti, kot jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, in jih upnik predloži sodišču v 30 dneh od prejema sklepa iz prejšnjega odstavka. Upnik mora obrazložiti razloge za spregled pravne osebnosti in pri tem navesti vsa dejstva ter ponuditi vse dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njegovih navedb, ker bo to kasneje možno le, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti v roku iz prejšnjega stavka.

(4) Upnik lahko, ne glede na zastaralni rok terjatve, razen če je ta potekel pred začetkom ustavljenega postopka, vloži tožbo iz razlogov iz prejšnjega odstavka tega člena v roku šest mesecev od uveljavitve tega zakona, če:

- so pravdni in upravni postopki že pravnomočno končani, ni pa še vložen predlog za začetek izvršilnega postopka; ali

- je s sklepom iz drugega odstavka tega člena ustavljen izvršilni postopek.

(5) Delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred izbrisom družbe na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99 in 93/02 - odločba US), se njihove terjatve iz delovnega razmerja do izbrisane družbe in njenih družbenikov, ki so priznane s pravnomočno sodno odločbo, izplačajo v breme in pod pogoji, ki jih za izplačevanje sredstev Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije določa zakon. Upravičenci po tem odstavku morajo zahtevo za uveljavitev pravic do izplačila vložiti najkasneje v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona.«

28. ZFPPod-B torej ustavlja vse postopke (sodne in upravne), v katerih so upniki uveljavljali svoje terjatve do izbrisanih družb na podlagi četrtega in petega odstavka 27. člena ZFPPod. Pod določenimi pogoji pa omogoča nadaljevanje ali začetek novega postopka na drugi pravni podlagi, tj. če so podani razlogi za spregled pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1. Čeprav ZFPPod-B v prvem odstavku 4. člena govori o pravdnih, upravnih in izvršilnih postopkih, je treba določbo razlagati tako, da so z ustavitvijo zajeti vsi sodni in upravni postopki, torej tudi morebitni upravni spori. To stališče potrjuje tudi zakonodajno gradivo k predlogu ZFPPod-B.¹⁰

29. Upnike izbrisanih družb iz 4. člena ZFPPod-B je mogoče razdeliti v tri skupine. V prvi skupini so tisti, o čigar terjatvi do izbrisane družbe ali družbenikov take družbe je že bilo pravnomočno odločeno, za izvršitev pravnomočne sodne odločbe pa že teče izvršilni postopek ali pa predloga za izvršbo še niso vložili. V drugo skupino spadajo upniki, ki imajo odprte postopke, v katerih naj bi se ugotovil obstoj njihove terjatve in naložilo njihovo plačilo družbenikom izbrisane družbe, pri čemer sodijo v to skupino tudi tisti upniki, o čigar obstoju terjatve je že bilo odločeno, vendar odločitev še ni pravnomočna (ker je zoper prvostopenjsko odločbo vložena pritožba). V zadnjo skupino pa sodijo upniki tistih družb, ki so bile izbrisane v enem letu pred uveljavitvijo ZFPPod-B, ki pa še niso začeli postopka za uveljavitev svojih terjatev. Upniki tistih izbrisanih družb, ki so bile izbrisane po uveljavitvi ZFPPod-B, so zajeti v presoji 1. člena ZFPPod-B. Nanje se namreč 4. člen ZFPPod-B ne razteza.

30. Upnikom, ki že imajo pravnomočno sodno odločbo, je bila v sporu že priznana pravica, tj. pravica do poplačila terjatve do izbrisane družbe ali do družbenika take družbe. To pomeni, da gre za t. i. pridobljeno pravico, v katero je posegel ZFPPod-B. Navedena pridobljena pravica je po vsebini pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, ki jo je Ustavno sodišče že večkrat opredelilo kot jamstvo, ki zagotavlja posamezniku svobodo na premoženjskem področju (tako v odločbi št. U-I-60/98 z dne 16. 7. 1998, Uradni list RS, št. 56/98 in OdlUS VII, 150). Tudi EKČP, ki določa minimalni skupni imenovalec varstva človekovih pravic v Evropi, vsaki fizični in pravni osebi zagotavlja pravico do spoštovanja njenega premoženja (1. člen Prvega protokola). Ustavni pojem lastnine iz 33. člena Ustave je torej širši od civilnega pojma lastninske pravice. Varstvo med drugim zajema tudi terjatve,¹¹ tj. premoženjske pravice upnika v razmerju do dolžnika, ki naj opravi določeno izpolnitev. V obravnavani zadevi je v primeru prve skupine upnikov predmet varstva v najširšem smislu upnikova terjatev, katere obstoj je ugotovljen s pravnomočno (sodno) odločbo. Zato je zakonodajalec, s tem, ko je določil, da se ustavijo postopki z izrednimi pravnimi sredstvi oziroma izvršilni postopki, oziroma prepovedal vložitev predloga za izvršbo, posegel v pridobljeno lastninsko pravico upnikov izbrisanih družb, ki kot taka ni varovana samo s 33. členom Ustave, temveč tudi s 155. členom Ustave.

31. Za drugo skupino upnikov, ki so imeli v času uveljavitve ZFPPod-B v teku postopke, v katerih so uveljavljali svoje terjatve do izbrisanih družb oziroma njihovih družbenikov, in odločitev o obstoju njihove terjatve še ni bila pravnomočna, je treba najprej poudariti, da je Ustavno sodišče klasično pojmovanje pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave in njenega varstva razširilo iz »obstoječe lastnine« tudi na t. i. »pričakovalne pravice«.¹² Upniki, ki so imeli v teku postopek, v katerem so uveljavljali svojo terjatev do izbrisane družbe oziroma do družbenikov take družbe, so imeli »pričakovalno pravico,« da bo sodišče naložilo dolžniku plačilo terjatve. S prisilno ustavitvijo postopkov, ki so bili v teku, je torej zakonodajalec posegel v pričakovalne pravice te skupine upnikov izbrisanih družb, ki so varovane s 33. členom Ustave.

32. Za tretjo skupino upnikov družb, ki so bile izbrisane v enem letu pred uveljavitvijo ZFPPod-B, je bistvenega pomena pojem pričakovalnih pravic. Pričakovalnim pravicam, varovanim z Ustavo, ustrezajo upravičena pričakovanja (»legitimate expectation,« »espérance légitime«), ki jim v smislu 1. člena Prvega protokola priznava varstvo ESČP. Po ustaljeni praksi tega sodišča mora upnik, da se lahko uspešno sklicuje na pravico do premoženja, izkazati, da obstaja njegov konkreten, na veljavnem pravu temelječ zahtevek za pridobitev določenega premoženja. Tak zahtevek mora imeti zadostno podlago v nacionalnem pravu, kot na primer v ustaljeni sodni praksi ali pravni normi ter mora biti bolj konkretiziran od golega upanja (glej na primer sodbi v zadevi Kopecky proti Slovaški¹³ in v zadevi Draon proti Franciji¹⁴). V okoliščinah obravnavane zadeve terjatve upnikov izbrisanih družb iz tretje skupine upnikov ustrezajo kriterijem, po katerih je mogoče njihovim zahtevkom priznati naravo upravičenega pričakovanja. Njihova terjatev do aktivnih družbenikov je namreč imela do uveljavitve ZFPPod-B dovolj trdno podlago v zakonski določbi, katere ustavnost je bila potrjena tudi že z odločitvijo Ustavnega sodišča. Zato je tudi pri tej skupini upnikov zakonodajalec posegel v njihove pravice, varovane s 33. členom Ustave.

33. Pogoj za zakonsko ureditev posega v človekovo pravico Ustavno sodišče presoja najprej z vidika obstoja ustavno dopustnega cilja (tretji odstavek 15. člena Ustave). Če ta obstaja, je treba po ustaljeni ustavnosodni presoji vselej oceniti še, ali je ta v skladu z načeli pravne države (2. člen Ustave), in sicer s splošnim načelom sorazmernosti (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-18/02 dne 24. 10. 2003, Uradni list RS, št. 108/03 in OdlUS XII, 86).

34. Ustavno dopusten cilj, zaradi katerega bi bilo mogoče poseči v človekovo pravico, varovano s 33. členom Ustave, bi bil glede na določbo tretjega odstavka 15. člena Ustave lahko določen že s samo Ustavo ali pa bi bil poseg upravičen zaradi varstva (človekovih) pravic drugih oziroma zaradi varstva javne koristi. Ker gre v vseh treh položajih za poseg v lastninsko pravico upnikov, je moralo Ustavno sodišče najprej ugotoviti obstoj javne koristi, in to za vse tri skupine upnikov.

35. Cilj izpodbijane ureditve, tj. ustavitev vseh postopkov, naj bi bil v prevladujočem javnem interesu, ki se kaže v normalizaciji stanja na področju prava družb, z dosledno izpeljano ločitvijo med osebnimi in kapitalskimi družbami, v zmanjšanju obremenitve sodišč, ki se ukvarjajo s postopki, začetimi zoper družbenike izbrisanih družb po ZFPPod, in končno, tudi v velikem številu družbenikov, ki so postali osebno odgovorni. To so razlogi, ki jih navaja Državni zbor (v svojem mnenju pa tudi Vlada) in ki izhajajo tudi iz zakonodajnega gradiva.

36. Razloge, ki naj bi utemeljevali javno korist, ki upravičuje poseg, je treba presojati v okoliščinah obravnavanega primera. Pri tem je treba upoštevati, da morata biti javna korist oziroma ustavno dopusten cilj podana za tisto človekovo pravico, s katero se presoja skladnost izpodbijane ureditve. To pomeni, da razlog, ki za poseg v določeno človekovo pravico lahko pomeni ustavno dopusten cilj zaradi varstva javne koristi, ne pomeni nujno ustavno dopustnega cilja za poseg v isto človekovo pravico v drugačnem položaju. Povedano drugače, zgolj okoliščina, da določen razlog pomeni ustavno dopusten cilj oziroma varstvo javne koristi v okoliščinah določenega primera, še ne pomeni, da ta razlog že per se pomeni varstvo javne koristi v vseh (drugih) primerih.

37. Po presoji Ustavnega sodišča veliko število osebno odgovornih družbenikov ni razlog, ki bi ga lahko šteli kot ustavno dopustnega za poseg zakonodajalca v pravice upnikov iz 33. člena Ustave. Sklicevanje na tiste skupine odgovornih družbenikov, ki so to postali po sili razmer prehodnega tranzicijskega obdobja (npr. delavci, ki so zamenjali certifikate za deleže družbe ali jih dobili namesto premalo izplačanih plač) ali iz drugih, od njih neodvisnih razlogov, tj. na podlagi plačila za opravljeno delo, dedovanja ali darila, je neutemeljeno že zaradi odločbe št. U-I-135/00. Z njo je bila namreč pasivnim družbenikom dana možnost, da se razbremenijo svoje odgovornosti, skupine, na katere se sklicuje Vlada, pa se po kriterijih citirane odločbe lahko opredelijo kot pasivni družbeniki.¹⁵ Tudi normalizacija stanja na področju prava družb ni razlog, na katerega bi se bilo mogoče sklicevati za utemeljitev dopustnosti posega v lastninsko pravico iz 33. člena Ustave. Normalizacija stanja že po naravi stvari ne more biti razlog za utemeljitev javne koristi za posege v pravice, ki izvirajo iz obdobja, ki je zahtevalo drugačno ureditev¹⁶ od sicer običajne oziroma »normalne,« tj. neodgovornosti družbenikov za obveznosti kapitalske družbe. Razbremenitev sodišč je lahko v okoliščinah določenega primera razlog, ki utemeljuje javno korist oziroma ustavno dopusten cilj za poseg v človekovo pravico. Vendar ne v obravnavanem primeru, saj bi to pomenilo, da je mogoče s sklicevanjem na razbremenitev sodišč poseči v lastninsko pravico (npr. tudi na področju nedokončanih denacionalizacijskih postopkov), kar pomeni, da bi bila že opredelitev javne koristi v neskladju z Ustavo. Razbremenitev sodišč ne more biti razlog tudi zato, ker že iz podatkov iz obrazložitve zakonodajnega predloga¹⁷ izhaja, da naj bi bilo pred okrožnimi sodišči, ki vodijo postopek na prvi stopnji, le še 95 odprtih postopkov. Drugih podatkov v podkrepitev navedenega razloga Državni zbor in Vlada nista predložila. To pa v primerjavi s celotnimi (odprtimi) postopki oziroma nerešenimi zadevami, ki se vodijo pred slovenskimi sodišči (za leto 2006 503.140 nerešenih zadev),¹⁸ pomeni zanemarljivo malo zadev, kar pomeni, da o razbremenitvi sploh ni mogoče govoriti. Dejstvo, da se zadeve izbrisa iz sodnega registra oziroma postopki v zvezi z izbrisom gospodarskih družb sploh ne vodijo posebej v sodni statistiki zadev, temveč v okviru registrskih zadev oziroma pravdnih ali gospodarskih zadev na splošno, pa kaže na to, da njihovo število za sodno statistiko ni dovolj pomembno.

38. Glede na navedeno izpodbijano ureditev ne obstaja ustavno dopusten cilj, ki bi upravičeval poseg v pridobljene pravice oziroma pričakovalne pravice upnikov izbrisanih družb. Zato ni izpolnjen že prvi pogoj, ki ga za omejevanje človekovih pravic zahteva Ustava (tretji odstavek 15. člena oziroma drugi odstavek 155. člena). Glede na to je izpodbijana ureditev za prvo skupino upnikov v neskladju s 33. in s 155. členom Ustave, za drugo in tretjo pa v neskladju s 33. členom Ustave.

39. Zaradi ugotovljenega neskladja je Ustavno sodišče prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 4. člena ZFPPod-B razveljavilo (2. točka izreka). Ker je Ustavno sodišče ugotovilo neskladnost zakonske ureditve s 33. oziroma s 155. členom Ustave, se ni spuščalo v presojo, ali je izpodbijana ureditev v neskladju tudi z drugimi členi Ustave, kot to zatrjujejo predlagatelja in pobudnice.

Presoja petega odstavka 4. člena ZFPPod-B

40. Posebno varstvo delavcev, ki jim zaradi izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra po ZFPPod preneha delovno razmerje (drugi odstavek 27. člena ZFPPod), ureja že ZFPPod. Tako je te delavce izenačil z delavci, ki jim delovno razmerje preneha kot posledica začetka stečajnega postopka (prvi odstavek 106. člena ZPPSL). V tretjem odstavku 27. člena ZFPPod je namreč določeno, da imajo delavci, ki jim zaradi izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra po ZFPPod preneha delovno razmerje, enake pravice kot delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi začetka stečajnega postopka, vključno s pravicami po Zakonu o jamstvenem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 25/97 in nasl. - ZJSRS). S takšno ureditvijo je zakonodajalec sledil zahtevam iz Konvencije št. 173 o varstvu zahtevkov delavcev v primeru insolventnosti njihovega delodajalca (Uradni list RS, št. 11/01, MP, št. 4/01 - MKVZDI), iz 25. člena Evropske socialne listine (spremenjene) (Uradni list RS, št. 24/99, MP, št. 7/99 - MESL) in iz Direktive Sveta (80/987/EGS) z dne 20. oktobra 1980 o približevanju zakonodaje držav članic o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca (UL L 283, 28. 10. 1980, str. 23 s spremembami, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 1, str. 217). Peti odstavek 4. člena ZFPPod-B pa zagotavlja posebno poplačilno pravico delavcem, ki se razlikujejo od delavcev, ki jim je delovno razmerje prenehalo ex lege kot posledica izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra. Gre namreč za delavce, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred izbrisom gospodarske družbe iz sodnega registra iz kateregakoli razloga in ki so v postopkih iz prvega odstavka 4. člena ZFPPod uveljavljali svoje terjatve iz delovnega razmerja do izbrisanih družb ali družbenikov takih družb.

41. Ureditev v 4. členu ZFPPod-B je med seboj povezana celota postopkovnih in materialnih določb. Zakonodajalec jo je očitno zgradil na predpostavki, da je ustavno sprejemljiva ustavitev vseh sodnih in upravnih postopkih, začetih na podlagi ZFPPod zoper družbenike izbrisanih družb. Kot je že bilo pojasnjeno zgoraj, je taka ureditev v neskladju z Ustavo in je Ustavno sodišče prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 4. člena ZFPPod-B razveljavilo. Zaradi te razveljavitve pa je tudi peti odstavek 4. člena ZFPPod-B izgubil namen, ki ga je zasledoval zakonodajalec, ki je s petim odstavkom 4. člena ZFPPod-B želel posebej zavarovati delavce, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred izbrisom družbe iz sodnega registra. Ustavnosodno poseganje v posamezne dele tako povezane in prepletene celote tako ne bi bilo smiselno: kar bi ostalo, ne bi bilo več tisto, kar je nameraval zakonodajalec. Zaradi nadaljevanja postopkov po ZFPPod, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju, pa je poskrbljeno tudi za navedeno skupino delavcev, ki bodo lahko svoje terjatve uveljavili v postopkih, ki bodo še naprej tekli po ZFPPod. Zato je Ustavno sodišče razveljavilo tudi peti odstavek 4. člena ZFPPod-B (2. točka izreka).

Način izvršitve

42. Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-117/07 zadržalo izvrševanje ZFPPod-B in določilo način njegove izvršitve. Z dnem učinkovanja te odločbe, tj. naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (43. člen ZUstS), sklep o zadržanju preneha veljati. S to odločbo je Ustavno sodišče ugotovilo, da sta 1. in 3. člen ZFPPod-B v neskladju z Ustavo, in določilo rok šestih mesecev, v katerem mora Državni zbor ugotovljeno neustavnost odpraviti. Preostale določbe (razen 5. člena) ZFPPod-B je Ustavno sodišče razveljavilo.

43. Glede na to, da je Ustavno sodišče odločilo z ugotovitveno odločbo, z odločitvijo Ustavnega sodišča pa bo prenehal veljati sklep št. U-I-117/07 z dne 20. 4. 2007, s katerim je bilo začasno zadržano izvajanje določb ZFPPod-B, bi se po izdaji odločbe Ustavnega sodišča morala začeti uporabljati nova ureditev izbrisa gospodarskih družb iz sodnega registra brez likvidacije, vključno z določbami, za katere je Ustavno sodišče ugotovilo, da so v neskladju z Ustavo. Da se to ne bi zgodilo, je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS določilo način izvršitve svoje odločbe. Način izvršitve zajema vse tiste upnike izbrisanih družb, ki so bile izbrisane po uveljavitvi ZFPPod-B, in upnike družb, ki šele bodo izbrisane iz sodnega registra. Določilo je, da do odprave neustavnosti, ugotovljene s to odločbo, upniki takšnih družb ne morejo začeti postopkov, v katerih bi na kakršnikoli pravni podlagi, vključno s spregledom pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1, uveljavljali svoje terjatve zoper izbrisane družbe ali njene družbenike. Ta del izreka ima tudi učinek zadržanja teka zastaranja po 361. členu Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 - OZ). Način izvršitve se ne nanaša na uveljavljanje pravnih sredstev upnikov (ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa in pritožba proti sklepu o izbrisu) po ZFPPod v postopku izbrisa. Za takšen način izvršitve se je Ustavno sodišče odločilo zato, da je zakonodajalcu omogočilo, da pri sprejemanju nove ureditve izbrisa gospodarskih družb iz sodnega registra brez likvidacije ob upoštevanju razlogov iz te odločbe drugače uredi tudi izbrisne razloge. Za določitev takšnega načina izvršitve se je Ustavno sodišče odločilo kljub temu, da bo to pomenilo, da upniki izbrisanih družb določeno obdobje ne bodo mogli uveljaviti svojih terjatev. Za drugačno rešitev, ki bi omogočila uveljavitev nove ureditve izbrisa gospodarskih družb iz sodnega registra brez likvidacije in hkrati zavarovala položaj vseh upnikov, se Ustavno sodišče ni odločilo, ker vprašanje varstva upnikov v postopkih izbrisa pomeni kompleksnejše urejanje postopka, v katerem mora zakonodajalec na ustavno skladen način zagotoviti varstvo upnikov.

44. Kot je že bilo navedeno, je Ustavno sodišče s sklepom št. U-I-117/07 začasno zadržalo izvrševanje izpodbijanih določb, kar je pomenilo, da upniki do končne odločitve Ustavnega sodišča niso mogli uveljavljati svojih terjatev v postopkih, zaradi načina izvršitve iz 4. točke izreka pa tega še določeno obdobje, do odprave ugotovljene neustavnosti, ne bodo mogli. Odlog možnosti izterjave pomeni določeno škodo, ki pa ni nepopravljiva; s samim načinom izvršitve, določenim v 4. točki izreka, pa tudi niso prenehale teči obresti. Da pa se začasno zadržanje oziroma prekinitev postopkov ne bi obrnilo niti proti dolžnikom niti proti upnikom, je moralo Ustavno sodišče upoštevati tudi vpliv teka zamudnih obresti na njihov položaj. Ustavno sodišče ocenjuje, da uravnotežen položaj strank zahteva, naj za dolžnike za pretekli čas od začasnega zadržanja do končne odločitve Ustavnega sodišča ne nastanejo posledice zamude. Po drugi strani pa zaradi začasnega zadržanja in trajanja postopka pred Ustavnim sodiščem ne more ostati v celoti nezavarovan položaj upnikov, katerih terjatve s potekom časa izgubljajo del svoje vrednosti. Glede na to je moralo Ustavno sodišče določiti način, s katerim bo zagotovilo, da se zaradi postopka pred Ustavnim sodiščem in zaradi načina izvršitve, ki ga je določilo, ne bodo nesorazmerno povečevale obveznosti na eni strani in da se tudi ne bo zmanjševala vrednost terjatev na drugi strani. Zato je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS odločilo, da se terjatve upnikov za obdobje zadržanja obrestujejo (le) v višini vodilne obrestne mere Evropske centralne banke (5. točka izreka).

45. Ker je Ustavno sodišče 4. člen ZFPPod-B razveljavilo, je na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS odločilo tudi, da se upravni in sodni postopki zoper družbenike izbrisanih družb nadaljujejo po ureditvi, kot je veljala do uveljavitve ZFPPod-B, z upoštevanjem odločbe št. U-I-135/00. Učinek razveljavitve se razteza na vse tri skupine upnikov, ki jih je Ustavno sodišče opisalo v 29. točki obrazložitve. Kot je Ustavno sodišče že pojasnilo, pomeni zakonodajno spreminjanje položaja teh upnikov poseg v njihove pridobljene oziroma pričakovalne pravice, zato je določilo tudi, da se zanje postopki tudi končajo po določbah ZFPPod, z upoštevanjem odločbe št. U-I-135/00 (6. točka izreka).

C.

46. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 43. in 48. člena ter drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj l.r.

____________________________________

¹ Sodba ESČP z dne 6. 10. 2005 v zadevi Draon proti Franciji.

² V nemškem pravu je izbris pravnih subjektov iz sodnega registra urejen v Gesetz über die Angelegenheiten der freiwilligen Gerichtsbarkeit - v nadaljevanju FGG (prečiščeno besedilo objavljeno v Bundesgesetzblatt, III. del, št. 315-I, Zakon o nepravdnih zadevah). Tudi avstrijsko pravo ureja izbris gospodarskih družb iz sodnega registra po uradni dolžnosti, in sicer v 4. poglavju Firmengesetzbuch - FBG (Bundesgesetzblatt, št. 10/1991, Zakon o sodnem registru).

³ Glej na primer W. Müller, B. Hense: Beck'sches Handbuch der GmbH, Gesellschaftsrecht - Steuerrecht (2. izdaja), Beck Verlag, München 1999, str. 1131, kjer avtorja ločita tudi tri faze prenehanja družbe, in sicer: (1) nastop razloga za prenehanje, (2) postopek likvidacije in (3) izbris iz sodnega registra ter s tem prenehanje družbe kot pravne osebe.

⁴ G. Petschek, O. Reimer, K. Schiemer, Das österreichische Insolvenzrecht, eine systematische Darstellung, Wien 1973, str. 14.

⁵ Ibidem.

⁶ V nemškem pravu (§141a FGG) je izbris družbe iz sodnega registra urejen tako, da se delniška družba, komanditna delniška družba in družba z omejeno odgovornostjo lahko izbrišejo iz sodnega registra bodisi po uradni dolžnosti bodisi na zahtevo davčne uprave (ta ima namreč pregled nad premoženjem družbe), če družba nima premoženja. Izbrisni razlog je tako le eden, tj. da družba nima premoženja. Po uradni dolžnosti se družba izbriše, kadar sodišče začne stečajni postopek in ne najde okoliščin, ki bi kazale, da družba (še) ima premoženje. To je primerljivo s položajem po ZPPSL, ko sodišče stečajni postopek začne in takoj zaključi, ker premoženje družbe, ki bi prišlo v stečajno maso, ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka ali je neznatne vrednosti (prvi odstavek 99. člena ZPPSL). FGG ureja tudi ustrezen (ugovorni) postopek, v katerem je mogoče dokazati, da družba ima premoženje.

⁷ Tako ima lahko družba še terjatve, ki niso izterjane, vključno s terjatvami do družbenikov, z vidika izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 25. člena ZFPPod pa ima lahko premoženje, ki obstaja neodvisno od poslovanja družbe prek transakcijskega računa (premičnine, nepremičnine, vrednostni papirji itd.).

⁸ Tako so iz sodne prakse znani primeri, ko je družba vložila ugovor (iz razloga po 3. točki prvega odstavka 30. člena ZFPPod) proti sklepu o začetku postopka izbrisa hkrati s predlogom za začetek stečajnega postopka. Prvostopenjsko sodišče je predlog za začetek stečajnega postopka v teh primerih zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Glej na primer sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cpg 118/99 z dne 19. 1. 2000: »Ker je postopek izbrisa po določbi prvega odstavka 37. člena ZFPPod preprostejši in hitrejši od stečajnega postopka, oba pa vodita do enake pravne posledice, t.j. do izbrisa dolžnika iz sodnega registra, ni videti dolžnikovega pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka« ali sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cpg 34/2000 z dne 11. 5. 2000:«V 2. odst. 30. člena ZFPPod je predvideno, da se sme z ugovorom sklep o začetku postopka izbrisa med drugim izpodbijati tudi iz razlogov, če je bil vložen predlog za začetek stečajnega postopka nad gospodarsko družbo in založen predujem za začetek stečajnega postopka po 1. odst. 93. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji oziroma je bil predlagatelj stečajnega postopka oproščen plačila predujma po 3. odst. 93. člena ZPPSL. Namen zakonodajalca je bil, da je v zvezi z vložitvijo ugovora po 3. točki 2. odst. 30. člena ZPPSL (pravilno ZFPPod) moral biti s strani gospodarske družbe, ki je lahko morebitni stečajni dolžnik pred vložitvijo ugovora, vložen predlog za začetek stečajnega postopka.« Glej tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cpg 2/2000 z dne 20. 1. 2000. Vsi navedeni sklepi so dostopni v informacijski bazi IUS-INFO.

⁹ L. Ude, člen 7, v: L. Ude (ur.), Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji s komentarjem, GV založba, Ljubljana 1994, str. 18.

¹⁰ Poročevalec DZ, št. 2/07, Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju podjetij, str. 6.

¹¹ Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da so s 33. členom Ustave zavarovane tudi terjatve, glej odločbo št. U-I-267/06 z dne 15. 3. 2007 (Uradni list RS, št. 29/07). Primerjaj tudi G. Virant in L. Šturm, Člen 33 (pravica do zasebne lastnine in dedovanja), v: L. Šturm (ur.), Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana 2002, str. 342. Tudi ESČP priznava terjatvam varstvo po 1. členu Prvega protokola, primerjaj sodbo z dne 28. 9. 2004 v zadevi Kopecky proti Slovaški.

¹² Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-302/98 z dne 14. 10. 1998 (Uradni list RS, št. 72/98 in OdlUS VII, 187) navedlo, da gre pri upravičencih do privatizacije za poseg v njihove »pričakovalne pravice« do pridobitve lastništva nad podjetjem, torej do lastništva delnic. Take »pričakovalne pravice« do pridobitve lastninske pravice v tranzicijskih procesih in njihovo varovanost s 33. členom Ustave je Ustavno sodišče priznalo tudi upravičencem v postopku denacionalizacije (odločba št. U-I-107/96 z dne 5. 12. 1996, Uradni list RS, št. 1/97 in OdlUS V, 174 ter odločba št. U-I-138/99 z dne 18. 1. 2001, Uradni list RS, št. 11/01 in OdlUS X, 1), kot tudi kupcu nepremičnine v izvršilnem postopku, ki je bil ustavljen po pravnomočnosti sklepa o domiku, vendar pred pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, pri čemer je kupec že plačal celotno kupnino (odločba št. Up-77/04 z dne 11. 10. 2006, Uradni list RS, št. 118/06 in OdlUS XV, 98).

¹³ Supra, opomba št. 11.

¹⁴ Supra, opomba št. 1.

¹⁵ Primerjaj 42. točko obrazložitve odločbe št. U-I-135/00.

¹⁶ Namen ZFPPod je namreč bil predvsem izboljšati finančno disciplino, povečati varnost upnikov in omogočiti izbris nedelujočih družb iz sodnega registra. 16. Povzeto iz Predloga ZFPPod, Poročevalec DZ, št. 38/99.

¹⁷ Supra opomba št. 10.

¹⁸ Ministrstvo za pravosodje, Sodna statistika 2006, Ljubljana 2007.