Številka: U-I-117/07-19
Datum: 21. 6. 2007
O D L O Č B A
Ustavno sodišče je v postopku za oceno
ustavnosti, začetem z zahtevama Vrhovnega sodišča in Okrožnega sodišča v
Ljubljani, ter na pobudo družb Mladinska knjiga trgovina, d.d., Ljubljana,
Mladinska knjiga založba, d.d., Ljubljana, in Pluris, d.d., Maribor, ki jih vse
zastopa mag. Janez Tekavc, odvetnik v Ljubljani, in družbe Marchiol, d.o.o.,
Nova Gorica, ki jo zastopa Hilda Pipan, odvetnica v Novi Gorici, na seji 21.
junija 2007
o d l o č i l o:
1. Člena 1 in 3 Zakona o spremembah Zakona o finančnem
poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 31/07) sta v neskladju z Ustavo.
2. Člena 2 in 4 Zakona o spremembah Zakona o finančnem
poslovanju podjetij se razveljavita.
3. Državni zbor naj neskladje z Ustavo, ugotovljeno v 1. točki
izreka, odpravi v roku šestih mesecev od objave te odločbe v Uradnem listu
Republike Slovenije.
4. Do odprave neustavnosti, ugotovljene v 1. točki izreka, ni
mogoče začeti postopkov za uveljavitev terjatev do gospodarskih družb, ki so
bile izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi Zakona o
spremembah Zakona o finančnem poslovanju podjetij. Zastaranje terjatev v tem
času ne teče.
5. Do odprave neustavnosti, ugotovljene v 1. točki izreka, se
terjatve upnikov do gospodarske družbe, izbrisane iz sodnega registra brez
likvidacije iz 4. točke izreka, obrestujejo v skladu z vodilno obrestno mero
Evropske centralne banke.
6. Sodni in upravni postopki, začeti zoper družbenike izbrisanih
družb pred uveljavitvijo Zakona o spremembah Zakona o finančnem poslovanju
podjetij, se nadaljujejo in končajo po določbah Zakona o finančnem poslovanju
podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99 in 93/02 - Odl. US).
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. Vrhovno sodišče in Okrožno sodišče v
Ljubljani sta vložili zahtevi za oceno ustavnosti Zakona o spremembah Zakona o
finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod-B). Z njim so
razveljavljene pravne posledice izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra
po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod), saj ukinja
odgovornost (aktivnih) družbenikov za obveznosti izbrisane družbe ter v
prehodnih in končnih določbah ureja pravne posledice navedene razveljavitve.
Predlagatelja menita, da razveljavitev četrtega in petega odstavka 27. člena
ZFPPod (1. člen ZFPPod-B) pomeni, da so upniki družb, izbrisanih na podlagi
ZFPPod, brez vsakršnega pravnega varstva. Zato naj bi bil položaj, kot ga
ustvarja izpodbijana ureditev, v neskladju z 2. in s 33. členom Ustave, saj
pomeni prekomeren poseg v lastninsko pravico upnikov v korist družbenikov
izbrisanih družb. Dodajata, da pomeni ohranitev razlogov za izbris družbe po
25. členu ZFPPod brez ureditve varstva upnikov izbrisane družbe neenako
obravnavanje upnikov družb, ki prenehajo po ZFPPod, in upnikov družb, ki
prenehajo po likvidaciji ali stečaju, saj naj bi slednji uživali boljše varstvo
svojih pravic. Za takšno razlikovanje med obema skupinama upnikov naj ne bi
bilo utemeljenega razloga, zato je po mnenju predlagateljev ureditev ZFPPod-B v
neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Za neskladje z navedenim členom
Ustave naj bi šlo tudi zato, ker bo izpodbijana ureditev povzročila, da bo
uspeh upnikov izbrisanih družb s poplačilom zoper družbenike odvisen zgolj od
naključnega trajanja sodnih postopkov. Kršitev drugega odstavka 14. člena
Ustave naj bi bila podana še zato, ker ZFPPod-B jemlje upnikom pravico
uveljavljati terjatve zoper družbenike izbrisanih družb, ohranja pa pravico
države, da izterja stroške objave sklepa o izbrisu (2. člen ZFPPod-B) brez
razlikovanja med aktivnimi in pasivnimi družbeniki ter brez uporabe spregleda
pravne osebnosti.
2. Nadalje predlagatelja menita, da je
izpodbijana ureditev v neskladju s 155. členom Ustave, saj posega v pridobljene
pravice upnikov in ruši zaupanje v pravo, ki ga varuje 2. člen Ustave, pri
čemer naj za tak poseg ne bi bilo javne koristi. Člen 4 ZFPPod-B naj bi namreč
posegal v vsa že nastala pravna razmerja med upniki in družbeniki izbrisanih
družb, torej tudi v tista, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno na podlagi
določb ZFPPod, za katere predlagatelja opozarjata, da je Ustavno sodišče že z
odločbo št. U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002 (Uradni list RS, št. 93/02 in OdlUS
XI, 211) presodilo, da za t. i. aktivne družbenike niso v neskladju z Ustavo.
Izpodbijana ureditev naj bi tako posegla v pravnomočne odločitve in ustavila
postopke z izrednimi pravnimi sredstvi ter izvršilne postopke, ki tečejo na
podlagi pravnomočnih sodnih in upravnih odločb. S tem naj bi bilo po mnenju
predlagateljev poseženo v že pridobljene pravice upnikov, ki izvirajo iz teh
pravnomočnih odločb. Zato bi ureditev po ZFPPod-B lahko veljala zgolj za tiste
družbenike družb, ki bodo izbrisane iz sodnega registra po uveljavitvi
ZFPPod-B. Izpodbijani 4. člen ZFPPod-B naj bi bil tudi v neskladju s 158.
členom Ustave, saj ne določa postopkovnih »kavtel« stranke, ki jo zadenejo
posledice odprave pravnomočnosti, temveč odpravlja vrsto pravnomočnih odločb ex
lege.
3. Določbe ZFPPod-B naj bi bile nejasne,
hudo pomanjkljive ter zato v neskladju z načelom pravne varnosti iz 2. člena
Ustave in s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Med njimi
predlagatelja izpostavljata, da v ZFPPod-B ni določeno, ali se ustavijo tudi
upravni spori in postopki z ustavno pritožbo, kot tudi ne postopki, povezani z
javnimi dajatvami (davki, carine). Slednje naj bi izrazito privilegiralo
upnike, ki so javnopravne osebe, in naj bi pomenilo neskladje z drugim
odstavkom 14. člena Ustave. Predlagatelja opozarjata, da izpodbijani zakon ne
ureja številnih drugih procesnih vprašanj, kot na primer pristojnosti za izdajo
sklepa o ustavitvi, stroške ustavljenih postopkov, o čemer naj bi se Ustavno
sodišče izreklo že v odločbi št. U-I-60/98 z dne 16. 7. 1998 (Uradni list RS,
št. 65/98 in OdlUS VII, 150), vprašanje vloženih, a še ne rešenih pravnih
sredstev, kot tudi, da so njegova terminologija in instituti v neskladju s
temelji civilnega procesnega prava. Tako Zakon o pravdnem postopku (Uradni list
RS, št. 26/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPP) ne pozna ustavitve postopka po
uradni dolžnosti, temveč le na predlog stranke, ki umakne tožbo ali pravno
sredstvo. Nejasno naj bi bilo, ali se postopki ustavijo po samem zakonu ali
šele z izdajo sklepa iz drugega odstavka 4. člena ZFPPod-B. Posebno težavo naj bi
pomenilo tudi nadaljevanje postopkov po tretjem odstavku 4. člena ZFPPod-B, če
je postopek že v fazi odločanja o pritožbi zoper sodno odločbo sodišča prve
stopnje. ZPP namreč preprečuje spremembo tožbe v pritožbenem postopku, pa tudi
vložitev pritožbe in morebitnih dopolnitev je vezana na prekluzivni pritožbeni
rok, česar ni mogoče zaobiti niti s široko razlago t. i. eventualne maksime
(prvi odstavek 337. člena in drugi odstavek 286. člena ZPP). Ustavitev
postopkov po samem zakonu naj bi po vsebini pomenila odločitev o civilni
pravici oziroma o uspehu stranke v postopku s splošnim, namesto s posamičnim
pravnim aktom. Zato naj bi ZFPPod-B posegal tudi v načelo delitve oblasti
(drugi odstavek 3. člena Ustave).
4. ZFPPod-B izpodbijajo tudi družbe
Mladinska knjiga trgovina, Mladinska knjiga založba in Pluris (v nadaljevanju
pobudnice) in navajajo, da imajo odprtih več postopkov zoper (aktivne)
družbenike izbrisanih družb, ki so v različnih fazah. Zatrjujejo tudi neskladje
izpodbijane ureditve z 2., s 33. in s 155. členom Ustave ter s 1. členom Prvega
protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin
(Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju EKČP oziroma Prvi
protokol). To naj bi bilo podano, ker je zakonodajalec z ZFPPod-B upnikom
odvzel njihovo premoženje, z ustavitvijo postopkov pa je tudi ugasnila njihova
pravica zahtevati poplačilo, ki je bila priznana s pravnomočnimi sodnimi
odločbami, in to brez kakršnegakoli nadomestila. Opozarjajo na sodbo Evropskega
sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zadevi Draon proti
Franciji,1 kjer je sodišče odločilo, da je v nasprotju s 1. členom
Prvega protokola, če se zakon spremeni tako, da upravičenca prikrajša za
odškodnino, ki bi mu šla ob vložitvi tožbe. Pobudnice opozarjajo še na poseg
zakonodajalca v pravnomočnost ter s tem na neskladje izpodbijane ureditve s
158. členom Ustave in na poseg v njihove pridobljene pravice ali pa vsaj v
pravno zavarovana pričakovanja, ki jim je Ustavno sodišče že priznalo varstvo z
odločbo št. U-I-138/99 z dne 18. 1. 2001 (Uradni list RS, št. 11/01 in OdlUS X,
1). Pobudnice menijo tudi, da je zakonodajalec posegel v načelo delitve oblasti
iz drugega odstavka 3. člena Ustave, ker je posegel v pravnomočne odločitve
sodne veje oblasti. Tako je namreč odločilo že Ustavno sodišče z odločbo št.
U-I-10/92 z dne 5. 11. 1992 (Uradni list RS, št. 56/92 in OdlUS I, 79).
5. Družba Marchiol izpodbija 1. in 4. člen
ZFPPod-B in zatrjuje njuno neskladje z 2. in s 3. členom, z drugim odstavkom
14. člena ter s 155. členom Ustave. Navaja, da ima odprte izvršilne postopke
zoper družbenike izbrisanih družb in da ima zato pravni interes za izpodbijanje
navedenih členov ZFPPod-B. Meni, da zakonodajalec ni upošteval razlogov odločbe
št. U-I-135/00 in je s tem povzročil neskladje z Ustavo, napovedano že s
citirano odločbo. Poleg tega naj bi zakonodajalec z ukinitvijo osebne
odgovornosti aktivnih družbenikov izigral celotno stečajno zakonodajo, saj ni
več razloga, da bi družbe predlagale postopke po Zakonu o prisilni poravnavi,
stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in nasl. - v nadaljevanju
ZPPSL), pač pa bodo lahko počakale na izbris po uradni dolžnosti in s tem
izigrale vse upnike. Opozarja še na nekatere druge odločbe Ustavnega sodišča
ter na to, da naj bi Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-10/92 sprejelo stališče,
po katerem z zakonom ni mogoče poseči v že pridobljene pravice, določene s
pravnomočno sodno odločbo, ker bi bilo to v nasprotju z načelom delitve
oblasti.
6. Državni zbor v odgovoru na zahtevi in
pobudi zavrača očitke o neskladju ZFPPod-B z Ustavo. Meni, da je za presojo 1.
člena ZFPPod-B temeljno izhodišče prosto polje zakonodajalčeve presoje. ZFPPod
naj bi bil zakon, ki ureja podjetništvo, katerega svoboda je zagotovljena v
prvem odstavku 74. člena Ustave. Za zakonsko urejanje podjetništva naj bi
Ustavno sodišče že sprejelo stališče, da 74. člen Ustave zakonodajalcu omogoča
prosto polje presoje, ki mu ga ni treba upravičiti s strogim testom
sorazmernosti in se pri tem sklicuje na odločbi Ustavnega sodišča št.
U-I-302/97 z dne 15. 6. 2000 (Uradni list RS, št. 61/2000 in OdlUS IX, 158) in
št. U-I-199/02 z dne 21. 10. 2004 (Uradni list RS, št. 124/04 in OdlUS XIII,
65). Državni zbor opozarja, da je ZFPPod zakon, ki se je nanašal na prehodno
obdobje spreminjanja družbenega in ekonomskega sistema. Za področje urejanja
ekonomskega sistema pa naj bi bil zakonodajalec tisti, ki je upravičen
presoditi, kateri kriteriji odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe so
primerni za dosego javnega interesa, ki je v gospodarskem razvoju države;
zakonodajalec naj bi bil torej upravičen presoditi, ali naj družbeniki
neomejeno odgovarjajo za obveznosti »odmrle« družbe ali pa zadošča že institut
spregleda pravne osebnosti po 8. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni
list RS, št. 42/06 in nasl. - v nadaljevanju ZGD-1). V prostem polju
zakonodajalčeve presoje naj bi bilo tudi ugotavljanje, da so se razmere
spremenile in je zato treba spremeniti pravno ureditev. Odraz tega naj bi bil
sprejem 4. člena ZFPPod-B, kjer naj bi šlo za nepravo retroaktivnost, ki je
tudi po ustaljeni ustavnosodni presoji ustavno dopustna. V zvezi s tem se
Državni zbor sklicuje na odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-123/92 z dne 18. 11.
1993 (Uradni list št. 67/93 in OdlUS II, 109), št. U-I-86/96 z dne 12. 12. 1996
(Uradni list RS, št. 1/97 in OdlUS V, 176) in št. U-I-121/97 z dne 23. 5. 1997
(Uradni list RS, št. 34/97 in OdlUS VI, 69). Normalizacija stanja na področju
kapitalskih družb z dosledno izpeljanim razlikovanjem med osebnimi in kapitalskimi
družbami ter veliko število osebno odgovornih družbenikov na podlagi ZFPPod-B
naj bi bila razloga, ki upravičujeta uporabo neprave retroaktivnosti. Poleg
tega je predvidena tudi prilagoditev novim razmeram z možnostjo nadaljevanja
postopkov na temelju spregleda pravne osebnosti in je zagotovljeno varstvo
šibkejših subjektov gospodarskih razmerij, tj. delavcev, ki lahko uveljavljajo
plačilo svojih terjatev pri Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike
Slovenije.
7. O navedbah v zahtevah in pobudah je
svoje mnenje dala Vlada, ki predlaga, naj Ustavno sodišče pobudo zavrne.
Pojasnjuje, da je bil sprejem ZFPPod-B nujno potreben, ker naj bi bila
dosedanja ureditev po ZFPPod neustrezna in v neskladju s temeljnimi načeli
korporacijskega prava, in to tako na nacionalni ravni kot tudi na ravni
Evropske skupnosti. Ureditev po ZFPPod naj bi bila v neskladju s 33. in s 74.
členom Ustave, ker je v 27. členu ZFPPod določena nedopustna fikcija, da so
družbeniki dali izjavo, da so izpolnjene vse obveznosti, da so urejena vsa
razmerja z delavci ter da prevzemajo izpolnitev preostalih obveznosti družbe,
pri čemer izjave ni mogoče izpodbiti. Takšna ureditev po mnenju Vlade pomeni
prehud poseg v zasebno lastnino družbenikov. Sprejem 1. in 3. člena ZFPPod-B naj
bi torej narekoval javni interes, ki se kaže v spoštovanju temeljnega načela
korporacijskega prava, po katerem pri kapitalskih družbah družbeniki ne
odgovarjajo za obveznosti družbe. Z ureditvijo po ZFPPod naj bi bili kršeni
pravica do poštenega sojenja, urejena v 22. členu Ustave, in pravica do
pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, saj se sklepi o začetku postopka izbrisa
družbe in sklepi o izbrisu družbe niso vročali družbenikom, temveč zgolj
družbam. Družbenikom naj bi tako bili odvzeti pravica do izjave in možnost
pritožbe, ker se niso mogli seznaniti z navedenimi sodnimi odločbami. Zaradi
ukinitve osebne odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih družb naj
upniki ne bi bili prizadeti, ker imajo na razpolago druge institute za varstvo
svojih pravic, kot na primer stečajni postopek ali postopek prisilne poravnave,
v katerih lahko izpodbijajo pravne posle dolžnika. Glede 2. člena ZFPPod-B
Vlada meni, da ni v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, ker gre za
stroške postopka, ki so tudi po stečajni zakonodaji privilegirana terjatev.
Naložitev teh stroškov zakonitemu zastopniku pa naj bi bila upravičena zato,
ker naj bi bil odgovoren za opustitev pravočasnega prenehanja gospodarske
družbe. Vlada tudi meni, da 4. člen ZFPPod-B ni v neskladju s 155. in s 158.
členom Ustave, saj ne posega v pravnomočno pravico do uveljavljanja terjatev
zoper družbenike izbrisanih družb za nazaj, pač pa jo odvzema za naprej, tj. od
začetka uporabe ZFPPod-B. Ureditev naj tako ne bi bila retroaktivna, ker gre
zgolj za nepravo retroaktivnost, ki naj bi bila dopustna in naj bi pomenila
preklic veljavnosti pravnomočne odločbe za naprej. Varstvo upnikov izbrisanih
družb naj bi bilo zagotovljeno z možnostjo nadaljevanja postopkov na podlagi
instituta spregleda pravne osebnosti. Vlada še pojasnjuje, da iz 4. člena
ZFPPod-B jasno izhaja, da se vsi postopki ustavijo ex lege in da so sklepi iz
drugega odstavka 4. člena ZFPPod-B zgolj deklaratorne narave. Zato naj določba
ne bi bila v neskladju z 2. členom Ustave. V razmerju do ZPP pa naj bi bil
ZFPPod-B specialni predpis, ki določa posebna pravila za izvedbo materialnih
določb ZFPPod-B. Tako po mnenju Vlade ureditev po ZFPPod-B ni v neskladju z
Ustavo, temveč je ustreznejša in vsebinsko primernejša kot ureditev ZFPPod in
jo upravičuje javni interes.
B. - I.
8. Ustavno sodišče je s sklepom št.
U-I-117/07 z dne 20. 4. 2007 (Uradni list RS, št. 38/07) pobudi sprejelo.
Zaradi skupnega obravnavanja in odločanja je zahtevi in pobudi združilo. S
sklepom št. U-I-117/07 je na podlagi 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču
(Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) do končne odločitve zadržalo
izvrševanje ZFPPod-B ter določilo način izvršitve sklepa.
B. - II.
Presoja 1. člena ZFPPod-B
9. Pravna varnost, zlasti varnost pravnega
prometa zahteva odstranitev »mrtvih«, nedelujočih gospodarskih družb iz
pravnega prometa, saj se na ta način varuje upnike in zmanjšuje nevarnost pri
poslovanju.2 Upoštevati je namreč treba, da je družba kljub temu, da
je nedelujoča (ne deluje, ne pridobiva prihodkov, ne opravlja izplačil in tudi
nima premoženja), še zmeraj pravna oseba, ki sme pridobivati pravice, terjatve
in obveznosti. Ker njeno dejansko gospodarsko stanje navzven ni vidno, upniki
pa se zanesejo, da ima vsaj minimalno premoženje, obstaja nevarnost, da se
nedelujoča družba zlorabi za oškodovanje upnikov. Zato ne bi bilo v skladu z
načeli pravne države, če bi država dopustila obstoj in poslovanje takšnih
pravnih subjektov na trgu. Naloga države namreč je, da zagotavlja varstvo
upnikov in pravnega prometa.
10. Odstranitvi nedelujočih gospodarskih
družb iz pravnega prometa je namenjen institut izbrisa gospodarskih družb iz
sodnega registra brez likvidacije, ki je urejen v 3. poglavju ZFPPod. Gre za
položaj, ko družba preneha poslovati, vendar nima (več) premoženja, nad njo pa
ni bil začet drug postopek prenehanja, kot na primer stečajni ali likvidacijski
postopek. V takem položaju ZFPPod domneva, da je družba prenehala, da pa
formalnega postopka prenehanja ni opravila, kar pomeni, da ni predlagala izbrisa
iz sodnega registra po določbah ZGD-1 o prenehanju družbe po skrajšanem
postopku. ZFPPod določa dva izbrisna razloga, zaradi katerih se družba izbriše
iz sodnega registra. Prvi odstavek 25. člena ZFPPod tako določa, da se po
uradni dolžnosti izbriše iz sodnega registra družba, če v dveh zaporednih
poslovnih letih ni predložila poročila oziroma letnega računovodskega poročila
organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov (1. točka),
ali če gospodarska družba nima premoženja (2. točka). Pri tem se šteje, da
družba nima premoženja, če družba neprekinjeno ne opravlja izplačil prek računa
pri organizaciji, ki za gospodarsko družbo opravlja posle plačilnega prometa
(drugi odstavek 25. člena ZFPPod). Ta domneva je izpodbojna, saj lahko družba
dokaže, da premoženje kljub vsemu ima in se na ta način izogne izbrisu iz
sodnega registra.
11. Člen 1 ZFPPod-B je razveljavil četrti
in peti odstavek 27. člena ZFPPod. Navedeni določbi sta urejali eno izmed
sankcij, ki jih je zakonodajalec predpisal za nedelujočo družbo. Izbrisu družbe
iz sodnega registra je namreč sledila sankcija neomejene solidarne odgovornosti
družbenikov za obveznosti izbrisane družbe. Po četrtem odstavku 27. člena
ZFPPod se je štelo, da so družbeniki izbrisane družbe dali izjavo o prevzemu
morebitnih neporavnanih obveznosti družbe. S spremembo ZFPPod je zakonodajalec
torej ohranil izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije kot enega
izmed načinov prenehanja gospodarske družbe, hkrati pa je v celoti ukinil
neomejeno solidarno odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe.
12. Pravna teorija3 loči
prenehanje družbe v širšem in prenehanje družbe v ožjem pomenu besede.
Prenehanje družbe v širšem pomenu označuje nastop pravnega dejstva, katerega
posledica po opravljenem postopku likvidacije (ali stečaja) je prenehanje
družbe v ožjem pomenu besede, tj. prenehanje družbe kot pravne osebe z njenim
izbrisom iz sodnega registra. Likvidacija (stečaj pa je le posebna oblika
likvidacije4) je nujna v vseh primerih prenehanja družb,5
če ni za posamezne primere določeno drugače. Poseben likvidacijski postopek se
ne opravi, kadar družba preneha zaradi preoblikovanja v drugo družbo ali zaradi
združitve oziroma razdružitve ali če se deli. Pri teh statusnopravnih
spremembah namreč družba preneha le formalno kot pravni subjekt, ne preneha pa
v gospodarskem pomenu, saj njeno premoženje preide na pravne naslednike v
okviru nasledstva. Poseben likvidacijski postopek se ne vodi, kadar družba
preneha po skrajšanem postopku po ZGD-1 ter v primeru izbrisa družb iz sodnega
registra po pogojih ZFPPod. Namen likvidacijskega postopka je, da se v njem
uredijo po eni strani pravna razmerja med pravno osebo, pri kateri so se stekli
pogoji za njeno prenehanje, ter okoljem, v katerem je delovala (zlasti z
upniki), po drugi strani pa tudi pravna razmerja med člani družbe kot pravne
osebe (med družbeniki oziroma delničarji). Z izbrisom iz sodnega registra
pravna oseba (gospodarska družba) izgubi pravno sposobnost, torej izgubi
sposobnost biti subjekt pravic in obveznosti. Če pred tem ne bi bila urejena
(likvidirana) vsa pravna razmerja, in sicer zlasti obligacijskopravna razmerja
družbe do njenih upnikov, korporacijskopravna razmerja do njenih družbenikov
oziroma delničarjev in stvarnopravna razmerja družbe na svojem premoženju, bi s
prenehanjem družbe prenehala tudi ta razmerja. Tako je na primer za delniške
družbe določeno, da se pri prenehanju delniške družbe opravi likvidacija, pri
čemer sklep o likvidaciji glede na razlog prenehanja sprejme bodisi skupščina
bodisi sodišče (primerjaj 403. člen v zvezi s prvim odstavkom 402. člena
ZGD-1). Poleg siceršnje prijave terjatev v likvidacijskem postopku ZGD-1 v
primeru prenehanja delniške družbe ureja še posebno varstvo upnikov. Med
delničarje namreč ni mogoče razdeliti premoženja družbe, preden ne preteče šest
mesecev od zadnje objave po 405. členu ZGD-1 (prvi odstavek 421. člena ZGD-1).
Enako velja tudi za prenehanje družbe z omejeno odgovornostjo, saj se za
postopek likvidacije smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o delniški družbi (522.
člen ZGD-1).
13. Pravni sistem torej v (drugih) primerih
prenehanja družbe kot pravne osebe predvideva postopek, ki omogoča ureditev
notranjih in zunanjih razmerij družbe, v katerem je zagotovljeno varstvo
upnikov. Zato je treba najprej odgovoriti na vprašanje, ali je za prenehanje
gospodarske družbe z njenim izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije
predviden primerljiv postopek ali je zagotovljeno (vsaj) varstvo upnikov. S
tem, ko zakonodajalec uredi prenehanje (nedelujočih) družb, mora na ustrezen
način zagotoviti varstvo upnikov in preprečiti zlorabe. Te se lahko še posebej
pojavljajo v vseh tistih primerih, ko razlogi za izbris nedelujočih družb iz
sodnega registra brez likvidacije temeljijo na pravnih domnevah, kot pri ZFPPod,
in ne temeljijo na ugotavljanju stanja družbe (predvsem njenega (ne)delovanja
oziroma premoženjskega stanja).6
14. Bistveno pri ZFPPod je, da je odpadla
likvidacija po uradni dolžnosti. S tem je povezanih več pomembnih posledic.
Prva je v tem, da upniki družbe nimajo možnosti prijaviti svoje terjatve, kot
je to sicer pravilo v likvidacijskem (ali stečajnem) postopku. Prav tako ni
rešeno vprašanje notranjih razmerij med družbeniki. To pomeni, da je delitev
preostalega premoženja treba opraviti s skladu z družbeno pogodbo oziroma
sporazumom. Ker je odpadla likvidacija, je odpadla tudi možnost, da bi
morebitne terjatve družbe izterjal likvidacijski upravitelj. Vendar pa je treba
upoštevati, da družbeniki izbrisanih družb ohranijo položaj univerzalnih pravnih
naslednikov dosedanje družbe na njeni aktivni strani, kar pomeni ne le, da
prevzamejo morebitno premoženje družbe, temveč, da nanje preidejo tudi terjatve
dosedanje družbe.
15. Spregled pravne osebnosti (kot institut
varovanja interesov upnikov) urejen v 8. členu ZGD-1, na katerega se sklicuje
Državni zbor v svojem odgovoru, ureja le določene položaje, in sicer tiste,
kjer so izpolnjeni subjektivni in objektivni elementi dejanskih stanov, zajetih
v navedenem členu. Zanje je kot bistveni sestavni del opredelitve zloraba
pravne osebe oziroma nedopustno ravnanje družbenikov. S tem pa niso zajeti vsi
položaji, ki lahko nastopijo pri izbrisu družbe iz sodnega registra po ZFPPod,
in v katerih je treba zavarovati upnike. Z vidika izbrisnih razlogov po 25. členu
ZFPPod, kjer gre za pravne domneve in ne gre za ugotavljanje stanja družbe,
namreč ni izključeno, da družba ima premoženje,7 iz katerega bi
lahko bile izpolnjene terjatve upnikov izbrisane družbe. Ob odsotnosti
likvidacije ima ukinitev neomejene solidarne odgovornosti aktivnih družbenikov
v 1. členu ZFPPod-B za posledico, da ob prenehanju takšnih gospodarskih družb
ni predviden niti postopek, ki bi zagotovil vsaj uresničitev običajne
odgovornosti kapitalskih družb, tj. poplačilo iz sredstev oziroma premoženja
družbe ob zagotovitvi enakopravnega položaja upnikov.
16. Vlada v svojem mnenju posebej poudarja,
da imajo upniki možnost zavarovati svoje pravice še z drugimi instituti, kot na
primer s predlogom za začetek stečajnega postopka, ki ga izrecno navaja. Vendar
v primeru, ko se začne postopek izbrisa iz sodnega registra, predloga za
začetek stečajnega postopka ni več mogoče vložiti. Navedeno stališče je mogoče
utemeljiti po eni strani z argumentom a contrario iz drugega odstavka 23. člena
ZFPPod, ki določa, da se določbe 3. poglavja ZFPPod ne uporabljajo za
gospodarske družbe, nad katerimi je bil začet postopek prisilne poravnave,
stečajni postopek oziroma postopek likvidacije po ZPPSL oziroma po zakonu, ki
je veljal pred ZPPSL. Po drugi strani to stališče potrjujeta 2. in 3. točka
drugega odstavka 30. člena ZFPPod, ki kot utemeljen razlog za ugovor proti
sklepu o začetku postopka izbrisa štejeta le začete8 postopke
prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije (2. točka) ali že vloženi predlog
za začetek stečajnega postopka (3. točka).
17. Ustavno sodišče tako ugotavlja, da za
primer prenehanja družbe kot pravne osebe z njenim izbrisom iz sodnega registra
brez likvidacije zakonodajalec ni predvidel postopka, ki bi omogočil ureditev
notranjih in zunanjih razmerij družbe, in s tem ne varstva upnikov, čeprav gre
v bistvenem za enak položaj, kot so položaji drugih oblik prenehanja
gospodarskih družb. Vse oblike prenehanja imajo namreč enak cilj in končno
posledico, ki se kaže v prenehanju obstoja subjekta pravic in obveznosti.
18. Po ustaljeni ustavnosodni presoji
načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) ne pomeni, da
predpis - kadar podlaga za različno urejanje niso okoliščine iz prvega odstavka
14. člena Ustave - ne bi smel različno urejati enakih položajev, pač pa, da
tega ne sme početi samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Iz
zakonodajnega gradiva, enako pa v svojem mnenju navaja tudi Vlada, naj bi
sprejem 1. člena ZFPPod-B narekovala potreba po odpravi očitnega neskladja ureditve
po ZFPPod s 33. in s 74. členom Ustave, še posebej pa s temeljnimi načeli
korporacijskega prava o ločenosti osebnega substrata, tj. pripadnikov,
družbenikov oziroma delničarjev od formalne strukture kapitalske družbe, kot
tudi neskladje s pravico do poštenega sojenja, urejeno v 22. členu Ustave, in s
pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, saj se sklepi o začetku
postopka izbrisa družbe in sklepi o izbrisu družbe niso vročali družbenikom,
temveč zgolj družbam. Varstvo upnikov je po mnenju Vlade zagotovljeno z drugimi
instituti, kot na primer s predlogom za začetek stečajnega postopka.
19. Ustavno sodišče je že v odločbi št.
U-I-135/00 presodilo, da določitev sankcije neomejene odgovornosti (četrti in
peti odstavek 27. člena ZFPPod) sama po sebi ni v neskladju z Ustavo, če se
upošteva kot temelj odgovornosti družbenikov nedelujočih družb po ZFPPod vpliv,
ki so ga ti imeli na poslovanje družbe in na nastanek obveznosti te družbe.
Neomejeno solidarno odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe je
Ustavno sodišče presojalo prav z vidika 33. in 74. člena Ustave in presodilo,
da ni v neskladju z navedenima človekovima pravicama. Četrti in peti odstavek
27. člena ZFPPod je razveljavilo le, kolikor se nanašata na družbenike, ki
glede na kriterije iz obrazložitve te odločbe niso odgovorni za obveznosti
izbrisane družbe (t. i. pasivni družbeniki). Poleg tega je Ustavno sodišče z
odločbo št. U-I-135/00 odločilo tudi o skladnosti ureditve iz ZFPPod s
pravicami iz 22., 23. in iz 25. člena Ustave (54. do 63. točka obrazložitve)
ter presodilo, da takšna ureditev ni v neskladju z navedenimi človekovimi
pravicami. Zato se zakonodajalec ne more sklicevati na očitno neskladje
ureditve po ZFPPod z navedenimi določbami Ustave kot na stvarni razlog za ureditev
po 1. členu ZFPPod-B.
20. Ker zakonodajalec ni imel stvarnega in
razumnega razloga, da za upnike družb izbrisanih po ZFPPod, ni uredil
ustreznega varstva, je izpodbijani 1. člen ZFPPod-B v neskladju z drugim
odstavkom 14. člena Ustave. Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, po katerem
je neomejena solidarna odgovornost aktivnih družbenikov izbrisanih družb kot
posebna oblika spregleda pravne osebnosti ukrep, ki je sposoben zavarovati
pravno dobrino, ki je ogrožena - upnike in varnost pravnega prometa nasploh
(tako v odločbi št. U-I-135/00). Ustavno sodišče ugotavlja, da ne gre za edino
ustavnoskladno možnost ureditve varstva upnikov izbrisanih družb. Upoštevaje
navedeno Ustavno sodišče 1. člena ni razveljavilo, temveč je ugotovilo, da je v
neskladju z Ustavo (1. točka izreka), ter Državnemu zboru naložilo, naj
ugotovljeno neskladnost odpravi v roku šestih mesecev (3. točka izreka).
Presoja 3. člena ZFPPod-B
21. Ureditev v 1. in 3. členu ZFPPod-B je
med seboj tako povezana celota postopkovnih in materialnih določb, da je
Ustavno sodišče tudi za 3. člen ZFPPod-B ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo
(1. točka izreka).
Presoja 2. člena ZFPPod-B
22. Z 2. členom ZFPPod-B je spremenjen
četrti odstavek 33. člena ZFPPod. Ta določa, da Republika Slovenija izterja
stroške objave sklepa o izbrisu v Uradnem listu Republike Slovenije od članov
uprave, če ti niso imenovani, pa od družbenikov. Pred uveljavitvijo ZFPPod-B je
Republika Slovenija izterjala znesek, ki ga je plačala za objavo na podlagi
tretjega odstavka 33. člena ZFPPod, od družbenikov osebne družbe oziroma od
družbe z omejeno odgovornostjo oziroma delničarjev delniške družbe po postopku,
določenem za izterjavo davčnega dolga.
23. Predlagatelja ureditvi 3. člena
ZFPPod-B očitata neskladje z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Zatrjevano
neskladje naj bi se odražalo v privilegiranju države, ki si je na ta način
zagotovila poplačilo stroškov objave v Uradnem listu brez upoštevanja vloge
poslovodstva (uprave) oziroma aktivnosti družbenikov ter brez upoštevanja
kriterijev spregleda pravne osebnosti, ki jih je sicer uvedla za poplačilo
»običajnih« upnikov.
24. Po svoji naravi so stroški postopka v
bistvenem podobni terjatvi upnika do (družbenika) izbrisane družbe. Gre namreč
za (običajno) denarno terjatev. Zato bi jo bilo treba tako tudi obravnavati.
Zakonodajalec pa je terjatvi za poplačilo stroškov objave sklepa o izbrisu
gospodarske družbe iz sodnega registra določil poseben (privilegiran) položaj.
25. Poseben položaj ima sicer takšna
terjatev po ZPPSL. Stroški stečajnega postopka, kamor sodijo tudi stroški objav
v Uradnem listu Republike Slovenije, imajo privilegiran položaj zato, ker so
procesna predpostavka za vodenje stečajnega postopka (t. i. kritno načelo9).
Pri izbrisu gospodarskih družb iz sodnega registra brez likvidacije kritno
načelo že po naravi stvari ne more biti predpisano kot procesna predpostavka za
vodenje tega postopka, saj je izbris zgrajen na domnevi, da družbe nimajo
premoženja (torej niti za vodenje izbrisnega postopka). Čeprav gre v obeh
primerih za stroške postopka, jih zaradi opisane razlike ni mogoče enačiti, če
za to ne obstaja razumen, iz narave stvari izhajajoč razlog. Pri tem razlog, ki
je razumen in stvaren za privilegiran položaj stroškov stečajnega postopka, ne
more biti razumen razlog za privilegiran položaj stroškov objave sklepa izbrisa
družbe iz sodnega registra v Uradnem listu Republike Slovenije.
26. Ker niti iz zakonodajnega gradiva niti
iz odgovora Državnega zbora ne izhaja noben drug razlog, ki bi bil ustavno
dopustna podlaga za privilegiran položaj terjatve iz 2. člena ZFPPod-B, je
izpodbijana določba 2. člena ZFPPod-B v neskladju z načelom enakosti pred
zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Zato jo je Ustavno sodišče
razveljavilo (2. točka izreka).
Presoja prvega, drugega, tretjega in
četrtega odstavka 4. člena ZFPPod-B
27. Člen 4 ZFPPod-B se glasi:
»1) Vsi pravdni, upravni in izvršilni
postopki, začeti na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list
RS, št. 54/99, 110/99 in 93/02 - odločba US), v katerih upniki izbrisane družbe
uveljavljajo terjatve zoper družbenike take družbe, ki na dan uveljavitve tega
zakona še niso končani, se z dnem uveljavitve tega zakona ustavijo.
(2) Sodišče oziroma upravni organ izda po
uradni dolžnosti v 30 dneh od uveljavitve tega zakona sklep o ustavitvi
postopkov v skladu s prejšnjim odstavkom.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega
člena se ne ustavijo pravdni postopki, če so podani razlogi za spregled pravne
osebnosti, kot jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, in jih upnik
predloži sodišču v 30 dneh od prejema sklepa iz prejšnjega odstavka. Upnik mora
obrazložiti razloge za spregled pravne osebnosti in pri tem navesti vsa dejstva
ter ponuditi vse dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njegovih navedb, ker bo
to kasneje možno le, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti v roku iz
prejšnjega stavka.
(4) Upnik lahko, ne glede na zastaralni rok
terjatve, razen če je ta potekel pred začetkom ustavljenega postopka, vloži
tožbo iz razlogov iz prejšnjega odstavka tega člena v roku šest mesecev od
uveljavitve tega zakona, če:
- so pravdni in upravni postopki že
pravnomočno končani, ni pa še vložen predlog za začetek izvršilnega postopka;
ali
- je s sklepom iz drugega odstavka tega
člena ustavljen izvršilni postopek.
(5) Delavcem, ki jim je delovno razmerje
prenehalo pred izbrisom družbe na podlagi Zakona o finančnem poslovanju
podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99 in 93/02 - odločba US), se njihove
terjatve iz delovnega razmerja do izbrisane družbe in njenih družbenikov, ki so
priznane s pravnomočno sodno odločbo, izplačajo v breme in pod pogoji, ki jih
za izplačevanje sredstev Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike
Slovenije določa zakon. Upravičenci po tem odstavku morajo zahtevo za
uveljavitev pravic do izplačila vložiti najkasneje v roku 90 dni od uveljavitve
tega zakona.«
28. ZFPPod-B torej ustavlja vse postopke
(sodne in upravne), v katerih so upniki uveljavljali svoje terjatve do
izbrisanih družb na podlagi četrtega in petega odstavka 27. člena ZFPPod. Pod
določenimi pogoji pa omogoča nadaljevanje ali začetek novega postopka na drugi
pravni podlagi, tj. če so podani razlogi za spregled pravne osebnosti po 8.
členu ZGD-1. Čeprav ZFPPod-B v prvem odstavku 4. člena govori o pravdnih,
upravnih in izvršilnih postopkih, je treba določbo razlagati tako, da so z
ustavitvijo zajeti vsi sodni in upravni postopki, torej tudi morebitni upravni
spori. To stališče potrjuje tudi zakonodajno gradivo k predlogu ZFPPod-B.10
29. Upnike izbrisanih družb iz 4. člena
ZFPPod-B je mogoče razdeliti v tri skupine. V prvi skupini so tisti, o čigar
terjatvi do izbrisane družbe ali družbenikov take družbe je že bilo pravnomočno
odločeno, za izvršitev pravnomočne sodne odločbe pa že teče izvršilni postopek
ali pa predloga za izvršbo še niso vložili. V drugo skupino spadajo upniki, ki
imajo odprte postopke, v katerih naj bi se ugotovil obstoj njihove terjatve in
naložilo njihovo plačilo družbenikom izbrisane družbe, pri čemer sodijo v to
skupino tudi tisti upniki, o čigar obstoju terjatve je že bilo odločeno, vendar
odločitev še ni pravnomočna (ker je zoper prvostopenjsko odločbo vložena
pritožba). V zadnjo skupino pa sodijo upniki tistih družb, ki so bile izbrisane
v enem letu pred uveljavitvijo ZFPPod-B, ki pa še niso začeli postopka za
uveljavitev svojih terjatev. Upniki tistih izbrisanih družb, ki so bile
izbrisane po uveljavitvi ZFPPod-B, so zajeti v presoji 1. člena ZFPPod-B. Nanje
se namreč 4. člen ZFPPod-B ne razteza.
30. Upnikom, ki že imajo pravnomočno sodno
odločbo, je bila v sporu že priznana pravica, tj. pravica do poplačila terjatve
do izbrisane družbe ali do družbenika take družbe. To pomeni, da gre za t. i.
pridobljeno pravico, v katero je posegel ZFPPod-B. Navedena pridobljena pravica
je po vsebini pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, ki jo je Ustavno
sodišče že večkrat opredelilo kot jamstvo, ki zagotavlja posamezniku svobodo na
premoženjskem področju (tako v odločbi št. U-I-60/98 z dne 16. 7. 1998, Uradni
list RS, št. 56/98 in OdlUS VII, 150). Tudi EKČP, ki določa minimalni skupni
imenovalec varstva človekovih pravic v Evropi, vsaki fizični in pravni osebi
zagotavlja pravico do spoštovanja njenega premoženja (1. člen Prvega
protokola). Ustavni pojem lastnine iz 33. člena Ustave je torej širši od
civilnega pojma lastninske pravice. Varstvo med drugim zajema tudi terjatve,11
tj. premoženjske pravice upnika v razmerju do dolžnika, ki naj opravi
določeno izpolnitev. V obravnavani zadevi je v primeru prve skupine upnikov
predmet varstva v najširšem smislu upnikova terjatev, katere obstoj je
ugotovljen s pravnomočno (sodno) odločbo. Zato je zakonodajalec, s tem, ko je
določil, da se ustavijo postopki z izrednimi pravnimi sredstvi oziroma
izvršilni postopki, oziroma prepovedal vložitev predloga za izvršbo, posegel v
pridobljeno lastninsko pravico upnikov izbrisanih družb, ki kot taka ni
varovana samo s 33. členom Ustave, temveč tudi s 155. členom Ustave.
31. Za drugo skupino upnikov, ki so imeli v
času uveljavitve ZFPPod-B v teku postopke, v katerih so uveljavljali svoje
terjatve do izbrisanih družb oziroma njihovih družbenikov, in odločitev o
obstoju njihove terjatve še ni bila pravnomočna, je treba najprej poudariti, da
je Ustavno sodišče klasično pojmovanje pravice do zasebne lastnine iz 33. člena
Ustave in njenega varstva razširilo iz »obstoječe lastnine« tudi na t. i.
»pričakovalne pravice«.12 Upniki, ki so imeli v teku postopek, v
katerem so uveljavljali svojo terjatev do izbrisane družbe oziroma do
družbenikov take družbe, so imeli »pričakovalno pravico,« da bo sodišče
naložilo dolžniku plačilo terjatve. S prisilno ustavitvijo postopkov, ki so
bili v teku, je torej zakonodajalec posegel v pričakovalne pravice te skupine
upnikov izbrisanih družb, ki so varovane s 33. členom Ustave.
32. Za tretjo skupino upnikov družb, ki so
bile izbrisane v enem letu pred uveljavitvijo ZFPPod-B, je bistvenega pomena
pojem pričakovalnih pravic. Pričakovalnim pravicam, varovanim z Ustavo,
ustrezajo upravičena pričakovanja (»legitimate expectation,« »espérance
légitime«), ki jim v smislu 1. člena Prvega protokola priznava varstvo ESČP. Po
ustaljeni praksi tega sodišča mora upnik, da se lahko uspešno sklicuje na
pravico do premoženja, izkazati, da obstaja njegov konkreten, na veljavnem
pravu temelječ zahtevek za pridobitev določenega premoženja. Tak zahtevek mora
imeti zadostno podlago v nacionalnem pravu, kot na primer v ustaljeni sodni
praksi ali pravni normi ter mora biti bolj konkretiziran od golega upanja (glej
na primer sodbi v zadevi Kopecky proti Slovaški13 in v zadevi Draon
proti Franciji14). V okoliščinah obravnavane zadeve terjatve upnikov
izbrisanih družb iz tretje skupine upnikov ustrezajo kriterijem, po katerih je
mogoče njihovim zahtevkom priznati naravo upravičenega pričakovanja. Njihova
terjatev do aktivnih družbenikov je namreč imela do uveljavitve ZFPPod-B dovolj
trdno podlago v zakonski določbi, katere ustavnost je bila potrjena tudi že z
odločitvijo Ustavnega sodišča. Zato je tudi pri tej skupini upnikov
zakonodajalec posegel v njihove pravice, varovane s 33. členom Ustave.
33. Pogoj za zakonsko ureditev posega v
človekovo pravico Ustavno sodišče presoja najprej z vidika obstoja ustavno
dopustnega cilja (tretji odstavek 15. člena Ustave). Če ta obstaja, je treba po
ustaljeni ustavnosodni presoji vselej oceniti še, ali je ta v skladu z načeli
pravne države (2. člen Ustave), in sicer s splošnim načelom sorazmernosti
(odločba Ustavnega sodišča št. U-I-18/02 dne 24. 10. 2003, Uradni list RS, št.
108/03 in OdlUS XII, 86).
34. Ustavno dopusten cilj, zaradi katerega
bi bilo mogoče poseči v človekovo pravico, varovano s 33. členom Ustave, bi bil
glede na določbo tretjega odstavka 15. člena Ustave lahko določen že s samo
Ustavo ali pa bi bil poseg upravičen zaradi varstva (človekovih) pravic drugih
oziroma zaradi varstva javne koristi. Ker gre v vseh treh položajih za poseg v
lastninsko pravico upnikov, je moralo Ustavno sodišče najprej ugotoviti obstoj
javne koristi, in to za vse tri skupine upnikov.
35. Cilj izpodbijane ureditve, tj.
ustavitev vseh postopkov, naj bi bil v prevladujočem javnem interesu, ki se
kaže v normalizaciji stanja na področju prava družb, z dosledno izpeljano
ločitvijo med osebnimi in kapitalskimi družbami, v zmanjšanju obremenitve
sodišč, ki se ukvarjajo s postopki, začetimi zoper družbenike izbrisanih družb
po ZFPPod, in končno, tudi v velikem številu družbenikov, ki so postali osebno
odgovorni. To so razlogi, ki jih navaja Državni zbor (v svojem mnenju pa tudi
Vlada) in ki izhajajo tudi iz zakonodajnega gradiva.
36. Razloge, ki naj bi utemeljevali javno
korist, ki upravičuje poseg, je treba presojati v okoliščinah obravnavanega
primera. Pri tem je treba upoštevati, da morata biti javna korist oziroma ustavno
dopusten cilj podana za tisto človekovo pravico, s katero se presoja skladnost
izpodbijane ureditve. To pomeni, da razlog, ki za poseg v določeno človekovo
pravico lahko pomeni ustavno dopusten cilj zaradi varstva javne koristi, ne
pomeni nujno ustavno dopustnega cilja za poseg v isto človekovo pravico v
drugačnem položaju. Povedano drugače, zgolj okoliščina, da določen razlog
pomeni ustavno dopusten cilj oziroma varstvo javne koristi v okoliščinah
določenega primera, še ne pomeni, da ta razlog že per se pomeni varstvo javne
koristi v vseh (drugih) primerih.
37. Po presoji Ustavnega sodišča veliko
število osebno odgovornih družbenikov ni razlog, ki bi ga lahko šteli kot
ustavno dopustnega za poseg zakonodajalca v pravice upnikov iz 33. člena
Ustave. Sklicevanje na tiste skupine odgovornih družbenikov, ki so to postali
po sili razmer prehodnega tranzicijskega obdobja (npr. delavci, ki so zamenjali
certifikate za deleže družbe ali jih dobili namesto premalo izplačanih plač)
ali iz drugih, od njih neodvisnih razlogov, tj. na podlagi plačila za
opravljeno delo, dedovanja ali darila, je neutemeljeno že zaradi odločbe št.
U-I-135/00. Z njo je bila namreč pasivnim družbenikom dana možnost, da se
razbremenijo svoje odgovornosti, skupine, na katere se sklicuje Vlada, pa se po
kriterijih citirane odločbe lahko opredelijo kot pasivni družbeniki.15 Tudi
normalizacija stanja na področju prava družb ni razlog, na katerega bi se bilo
mogoče sklicevati za utemeljitev dopustnosti posega v lastninsko pravico iz 33.
člena Ustave. Normalizacija stanja že po naravi stvari ne more biti razlog za
utemeljitev javne koristi za posege v pravice, ki izvirajo iz obdobja, ki je
zahtevalo drugačno ureditev16 od sicer običajne oziroma »normalne,«
tj. neodgovornosti družbenikov za obveznosti kapitalske družbe. Razbremenitev
sodišč je lahko v okoliščinah določenega primera razlog, ki utemeljuje javno
korist oziroma ustavno dopusten cilj za poseg v človekovo pravico. Vendar ne v
obravnavanem primeru, saj bi to pomenilo, da je mogoče s sklicevanjem na
razbremenitev sodišč poseči v lastninsko pravico (npr. tudi na področju
nedokončanih denacionalizacijskih postopkov), kar pomeni, da bi bila že
opredelitev javne koristi v neskladju z Ustavo. Razbremenitev sodišč ne more
biti razlog tudi zato, ker že iz podatkov iz obrazložitve zakonodajnega
predloga17 izhaja, da naj bi bilo pred okrožnimi sodišči, ki vodijo
postopek na prvi stopnji, le še 95 odprtih postopkov. Drugih podatkov v
podkrepitev navedenega razloga Državni zbor in Vlada nista predložila. To pa v
primerjavi s celotnimi (odprtimi) postopki oziroma nerešenimi zadevami, ki se
vodijo pred slovenskimi sodišči (za leto 2006 503.140 nerešenih zadev),18 pomeni
zanemarljivo malo zadev, kar pomeni, da o razbremenitvi sploh ni mogoče
govoriti. Dejstvo, da se zadeve izbrisa iz sodnega registra oziroma postopki v
zvezi z izbrisom gospodarskih družb sploh ne vodijo posebej v sodni statistiki
zadev, temveč v okviru registrskih zadev oziroma pravdnih ali gospodarskih
zadev na splošno, pa kaže na to, da njihovo število za sodno statistiko ni
dovolj pomembno.
38. Glede na navedeno izpodbijano ureditev
ne obstaja ustavno dopusten cilj, ki bi upravičeval poseg v pridobljene pravice
oziroma pričakovalne pravice upnikov izbrisanih družb. Zato ni izpolnjen že prvi
pogoj, ki ga za omejevanje človekovih pravic zahteva Ustava (tretji odstavek
15. člena oziroma drugi odstavek 155. člena). Glede na to je izpodbijana
ureditev za prvo skupino upnikov v neskladju s 33. in s 155. členom Ustave, za
drugo in tretjo pa v neskladju s 33. členom Ustave.
39. Zaradi ugotovljenega neskladja je
Ustavno sodišče prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 4. člena ZFPPod-B
razveljavilo (2. točka izreka). Ker je Ustavno sodišče ugotovilo neskladnost
zakonske ureditve s 33. oziroma s 155. členom Ustave, se ni spuščalo v presojo,
ali je izpodbijana ureditev v neskladju tudi z drugimi členi Ustave, kot to
zatrjujejo predlagatelja in pobudnice.
Presoja petega odstavka 4. člena ZFPPod-B
40. Posebno varstvo delavcev, ki jim zaradi
izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra po ZFPPod preneha delovno
razmerje (drugi odstavek 27. člena ZFPPod), ureja že ZFPPod. Tako je te delavce
izenačil z delavci, ki jim delovno razmerje preneha kot posledica začetka
stečajnega postopka (prvi odstavek 106. člena ZPPSL). V tretjem odstavku 27.
člena ZFPPod je namreč določeno, da imajo delavci, ki jim zaradi izbrisa
gospodarske družbe iz sodnega registra po ZFPPod preneha delovno razmerje,
enake pravice kot delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi začetka
stečajnega postopka, vključno s pravicami po Zakonu o jamstvenem skladu
Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 25/97 in nasl. - ZJSRS). S takšno
ureditvijo je zakonodajalec sledil zahtevam iz Konvencije št. 173 o varstvu
zahtevkov delavcev v primeru insolventnosti njihovega delodajalca (Uradni list
RS, št. 11/01, MP, št. 4/01 - MKVZDI), iz 25. člena Evropske socialne listine
(spremenjene) (Uradni list RS, št. 24/99, MP, št. 7/99 - MESL) in iz Direktive
Sveta (80/987/EGS) z dne 20. oktobra 1980 o približevanju zakonodaje držav
članic o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti njihovega
delodajalca (UL L 283, 28. 10. 1980, str. 23 s spremembami, posebna izdaja v
slovenščini, poglavje 5, zvezek 1, str. 217). Peti odstavek 4. člena ZFPPod-B pa
zagotavlja posebno poplačilno pravico delavcem, ki se razlikujejo od delavcev,
ki jim je delovno razmerje prenehalo ex lege kot posledica izbrisa gospodarske
družbe iz sodnega registra. Gre namreč za delavce, ki jim je delovno razmerje
prenehalo pred izbrisom gospodarske družbe iz sodnega registra iz kateregakoli
razloga in ki so v postopkih iz prvega odstavka 4. člena ZFPPod uveljavljali
svoje terjatve iz delovnega razmerja do izbrisanih družb ali družbenikov takih
družb.
41. Ureditev v 4. členu ZFPPod-B je med
seboj povezana celota postopkovnih in materialnih določb. Zakonodajalec jo je
očitno zgradil na predpostavki, da je ustavno sprejemljiva ustavitev vseh
sodnih in upravnih postopkih, začetih na podlagi ZFPPod zoper družbenike
izbrisanih družb. Kot je že bilo pojasnjeno zgoraj, je taka ureditev v
neskladju z Ustavo in je Ustavno sodišče prvi, drugi, tretji in četrti odstavek
4. člena ZFPPod-B razveljavilo. Zaradi te razveljavitve pa je tudi peti
odstavek 4. člena ZFPPod-B izgubil namen, ki ga je zasledoval zakonodajalec, ki
je s petim odstavkom 4. člena ZFPPod-B želel posebej zavarovati delavce, ki jim
je delovno razmerje prenehalo pred izbrisom družbe iz sodnega registra.
Ustavnosodno poseganje v posamezne dele tako povezane in prepletene celote tako
ne bi bilo smiselno: kar bi ostalo, ne bi bilo več tisto, kar je nameraval
zakonodajalec. Zaradi nadaljevanja postopkov po ZFPPod, kar bo pojasnjeno v
nadaljevanju, pa je poskrbljeno tudi za navedeno skupino delavcev, ki bodo
lahko svoje terjatve uveljavili v postopkih, ki bodo še naprej tekli po ZFPPod.
Zato je Ustavno sodišče razveljavilo tudi peti odstavek 4. člena ZFPPod-B (2.
točka izreka).
Način izvršitve
42. Ustavno sodišče je s sklepom št.
U-I-117/07 zadržalo izvrševanje ZFPPod-B in določilo način njegove izvršitve. Z
dnem učinkovanja te odločbe, tj. naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije (43. člen ZUstS), sklep o zadržanju preneha veljati. S to
odločbo je Ustavno sodišče ugotovilo, da sta 1. in 3. člen ZFPPod-B v neskladju
z Ustavo, in določilo rok šestih mesecev, v katerem mora Državni zbor
ugotovljeno neustavnost odpraviti. Preostale določbe (razen 5. člena) ZFPPod-B
je Ustavno sodišče razveljavilo.
43. Glede na to, da je Ustavno sodišče
odločilo z ugotovitveno odločbo, z odločitvijo Ustavnega sodišča pa bo prenehal
veljati sklep št. U-I-117/07 z dne 20. 4. 2007, s katerim je bilo začasno
zadržano izvajanje določb ZFPPod-B, bi se po izdaji odločbe Ustavnega sodišča
morala začeti uporabljati nova ureditev izbrisa gospodarskih družb iz sodnega
registra brez likvidacije, vključno z določbami, za katere je Ustavno sodišče
ugotovilo, da so v neskladju z Ustavo. Da se to ne bi zgodilo, je Ustavno
sodišče na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS določilo način izvršitve
svoje odločbe. Način izvršitve zajema vse tiste upnike izbrisanih družb, ki so
bile izbrisane po uveljavitvi ZFPPod-B, in upnike družb, ki šele bodo izbrisane
iz sodnega registra. Določilo je, da do odprave neustavnosti, ugotovljene s to
odločbo, upniki takšnih družb ne morejo začeti postopkov, v katerih bi na
kakršnikoli pravni podlagi, vključno s spregledom pravne osebnosti po 8. členu
ZGD-1, uveljavljali svoje terjatve zoper izbrisane družbe ali njene družbenike.
Ta del izreka ima tudi učinek zadržanja teka zastaranja po 361. členu
Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 - OZ). Način izvršitve se ne
nanaša na uveljavljanje pravnih sredstev upnikov (ugovor zoper sklep o začetku
postopka izbrisa in pritožba proti sklepu o izbrisu) po ZFPPod v postopku izbrisa.
Za takšen način izvršitve se je Ustavno sodišče odločilo zato, da je
zakonodajalcu omogočilo, da pri sprejemanju nove ureditve izbrisa gospodarskih
družb iz sodnega registra brez likvidacije ob upoštevanju razlogov iz te
odločbe drugače uredi tudi izbrisne razloge. Za določitev takšnega načina
izvršitve se je Ustavno sodišče odločilo kljub temu, da bo to pomenilo, da
upniki izbrisanih družb določeno obdobje ne bodo mogli uveljaviti svojih
terjatev. Za drugačno rešitev, ki bi omogočila uveljavitev nove ureditve
izbrisa gospodarskih družb iz sodnega registra brez likvidacije in hkrati
zavarovala položaj vseh upnikov, se Ustavno sodišče ni odločilo, ker vprašanje
varstva upnikov v postopkih izbrisa pomeni kompleksnejše urejanje postopka, v
katerem mora zakonodajalec na ustavno skladen način zagotoviti varstvo upnikov.
44. Kot je že bilo navedeno, je Ustavno
sodišče s sklepom št. U-I-117/07 začasno zadržalo izvrševanje izpodbijanih
določb, kar je pomenilo, da upniki do končne odločitve Ustavnega sodišča niso
mogli uveljavljati svojih terjatev v postopkih, zaradi načina izvršitve iz 4.
točke izreka pa tega še določeno obdobje, do odprave ugotovljene neustavnosti,
ne bodo mogli. Odlog možnosti izterjave pomeni določeno škodo, ki pa ni
nepopravljiva; s samim načinom izvršitve, določenim v 4. točki izreka, pa tudi
niso prenehale teči obresti. Da pa se začasno zadržanje oziroma prekinitev
postopkov ne bi obrnilo niti proti dolžnikom niti proti upnikom, je moralo
Ustavno sodišče upoštevati tudi vpliv teka zamudnih obresti na njihov položaj.
Ustavno sodišče ocenjuje, da uravnotežen položaj strank zahteva, naj za
dolžnike za pretekli čas od začasnega zadržanja do končne odločitve Ustavnega
sodišča ne nastanejo posledice zamude. Po drugi strani pa zaradi začasnega zadržanja
in trajanja postopka pred Ustavnim sodiščem ne more ostati v celoti nezavarovan
položaj upnikov, katerih terjatve s potekom časa izgubljajo del svoje
vrednosti. Glede na to je moralo Ustavno sodišče določiti način, s katerim bo
zagotovilo, da se zaradi postopka pred Ustavnim sodiščem in zaradi načina
izvršitve, ki ga je določilo, ne bodo nesorazmerno povečevale obveznosti na eni
strani in da se tudi ne bo zmanjševala vrednost terjatev na drugi strani. Zato
je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS odločilo, da se
terjatve upnikov za obdobje zadržanja obrestujejo (le) v višini vodilne
obrestne mere Evropske centralne banke (5. točka izreka).
45. Ker je Ustavno sodišče 4. člen ZFPPod-B
razveljavilo, je na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS odločilo tudi, da
se upravni in sodni postopki zoper družbenike izbrisanih družb nadaljujejo po
ureditvi, kot je veljala do uveljavitve ZFPPod-B, z upoštevanjem odločbe št.
U-I-135/00. Učinek razveljavitve se razteza na vse tri skupine upnikov, ki jih
je Ustavno sodišče opisalo v 29. točki obrazložitve. Kot je Ustavno sodišče že
pojasnilo, pomeni zakonodajno spreminjanje položaja teh upnikov poseg v njihove
pridobljene oziroma pričakovalne pravice, zato je določilo tudi, da se zanje
postopki tudi končajo po določbah ZFPPod, z upoštevanjem odločbe št. U-I-135/00
(6. točka izreka).
C.
46. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo
na podlagi 43. in 48. člena ter drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi:
predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Franc
Grad, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril
Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.
Predsednik
dr.
Janez Čebulj l.r.
____________________________________
1 Sodba ESČP z dne 6. 10. 2005 v zadevi Draon proti
Franciji.
2 V nemškem pravu je izbris pravnih subjektov iz
sodnega registra urejen v Gesetz über die Angelegenheiten der freiwilligen
Gerichtsbarkeit - v nadaljevanju FGG (prečiščeno besedilo objavljeno v
Bundesgesetzblatt, III. del, št. 315-I, Zakon o nepravdnih zadevah). Tudi
avstrijsko pravo ureja izbris gospodarskih družb iz sodnega registra po uradni
dolžnosti, in sicer v 4. poglavju Firmengesetzbuch - FBG (Bundesgesetzblatt,
št. 10/1991, Zakon o sodnem registru).
3 Glej na primer W. Müller, B. Hense: Beck'sches
Handbuch der GmbH, Gesellschaftsrecht - Steuerrecht (2. izdaja), Beck Verlag,
München 1999, str. 1131, kjer avtorja ločita tudi tri faze prenehanja družbe,
in sicer: (1) nastop razloga za prenehanje, (2) postopek likvidacije in (3)
izbris iz sodnega registra ter s tem prenehanje družbe kot pravne osebe.
4 G. Petschek, O. Reimer, K. Schiemer, Das
österreichische Insolvenzrecht, eine systematische Darstellung, Wien 1973, str.
14.
5 Ibidem.
6 V nemškem pravu (§141a FGG) je izbris družbe iz
sodnega registra urejen tako, da se delniška družba, komanditna delniška družba
in družba z omejeno odgovornostjo lahko izbrišejo iz sodnega registra bodisi po
uradni dolžnosti bodisi na zahtevo davčne uprave (ta ima namreč pregled nad
premoženjem družbe), če družba nima premoženja. Izbrisni razlog je tako le
eden, tj. da družba nima premoženja. Po uradni dolžnosti se družba izbriše,
kadar sodišče začne stečajni postopek in ne najde okoliščin, ki bi kazale, da
družba (še) ima premoženje. To je primerljivo s položajem po ZPPSL, ko sodišče
stečajni postopek začne in takoj zaključi, ker premoženje družbe, ki bi prišlo
v stečajno maso, ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka ali je neznatne
vrednosti (prvi odstavek 99. člena ZPPSL). FGG ureja tudi ustrezen (ugovorni)
postopek, v katerem je mogoče dokazati, da družba ima premoženje.
7 Tako ima lahko družba še terjatve, ki niso
izterjane, vključno s terjatvami do družbenikov, z vidika izbrisnega razloga iz
2. točke prvega odstavka 25. člena ZFPPod pa ima lahko premoženje, ki obstaja
neodvisno od poslovanja družbe prek transakcijskega računa (premičnine,
nepremičnine, vrednostni papirji itd.).
8 Tako so iz sodne prakse znani primeri, ko je
družba vložila ugovor (iz razloga po 3. točki prvega odstavka 30. člena ZFPPod)
proti sklepu o začetku postopka izbrisa hkrati s predlogom za začetek
stečajnega postopka. Prvostopenjsko sodišče je predlog za začetek stečajnega
postopka v teh primerih zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Glej na
primer sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cpg 118/99 z dne 19. 1. 2000:
»Ker je postopek izbrisa po določbi prvega odstavka 37. člena ZFPPod
preprostejši in hitrejši od stečajnega postopka, oba pa vodita do enake pravne
posledice, t.j. do izbrisa dolžnika iz sodnega registra, ni videti dolžnikovega
pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka« ali sklep Višjega sodišča v
Ljubljani št. III Cpg 34/2000 z dne 11. 5. 2000:«V 2. odst. 30. člena ZFPPod je
predvideno, da se sme z ugovorom sklep o začetku postopka izbrisa med drugim
izpodbijati tudi iz razlogov, če je bil vložen predlog za začetek stečajnega
postopka nad gospodarsko družbo in založen predujem za začetek stečajnega
postopka po 1. odst. 93. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in
likvidaciji oziroma je bil predlagatelj stečajnega postopka oproščen plačila
predujma po 3. odst. 93. člena ZPPSL. Namen zakonodajalca je bil, da je v zvezi
z vložitvijo ugovora po 3. točki 2. odst. 30. člena ZPPSL (pravilno ZFPPod)
moral biti s strani gospodarske družbe, ki je lahko morebitni stečajni dolžnik
pred vložitvijo ugovora, vložen predlog za začetek stečajnega postopka.« Glej
tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cpg 2/2000 z dne 20. 1. 2000.
Vsi navedeni sklepi so dostopni v informacijski bazi IUS-INFO.
9 L. Ude, člen 7, v: L. Ude (ur.), Zakon o prisilni
poravnavi, stečaju in likvidaciji s komentarjem, GV založba, Ljubljana 1994,
str. 18.
10 Poročevalec DZ, št. 2/07, Predlog Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju podjetij, str. 6.
11 Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da so s
33. členom Ustave zavarovane tudi terjatve, glej odločbo št. U-I-267/06 z dne
15. 3. 2007 (Uradni list RS, št. 29/07). Primerjaj tudi G. Virant in L. Šturm, Člen
33 (pravica do zasebne lastnine in dedovanja), v: L. Šturm (ur.), Komentar
Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske državne in evropske
študije, Ljubljana 2002, str. 342. Tudi ESČP priznava terjatvam varstvo po 1.
členu Prvega protokola, primerjaj sodbo z dne 28. 9. 2004 v zadevi Kopecky
proti Slovaški.
12 Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-302/98 z dne
14. 10. 1998 (Uradni list RS, št. 72/98 in OdlUS VII, 187) navedlo, da gre pri
upravičencih do privatizacije za poseg v njihove »pričakovalne pravice« do
pridobitve lastništva nad podjetjem, torej do lastništva delnic. Take
»pričakovalne pravice« do pridobitve lastninske pravice v tranzicijskih
procesih in njihovo varovanost s 33. členom Ustave je Ustavno sodišče priznalo
tudi upravičencem v postopku denacionalizacije (odločba št. U-I-107/96 z dne 5.
12. 1996, Uradni list RS, št. 1/97 in OdlUS V, 174 ter odločba št. U-I-138/99 z
dne 18. 1. 2001, Uradni list RS, št. 11/01 in OdlUS X, 1), kot tudi kupcu
nepremičnine v izvršilnem postopku, ki je bil ustavljen po pravnomočnosti
sklepa o domiku, vendar pred pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine
kupcu, pri čemer je kupec že plačal celotno kupnino (odločba št. Up-77/04 z dne
11. 10. 2006, Uradni list RS, št. 118/06 in OdlUS XV, 98).
13 Supra, opomba št. 11.
14 Supra, opomba št. 1.
15 Primerjaj 42. točko obrazložitve odločbe št.
U-I-135/00.
16 Namen ZFPPod je namreč bil predvsem izboljšati
finančno disciplino, povečati varnost upnikov in omogočiti izbris nedelujočih
družb iz sodnega registra. 16. Povzeto iz Predloga ZFPPod, Poročevalec DZ, št.
38/99.
17 Supra opomba št. 10.
18 Ministrstvo za pravosodje, Sodna statistika 2006,
Ljubljana 2007.