Številka: U-I-464/06-13
Datum: 5. 7. 2007
O D L O Č B A
Ustavno sodišče je v postopku za oceno
ustavnosti, začetem z zahtevo Informacijske pooblaščenke, na seji 5. julija
2007
o d l o č i l o:
1. Prvi in drugi odstavek 114. člena Zakona
o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06) se razveljavita,
kolikor določata javnost registra nepremičnin v delu, ki se nanaša na podatke o
lastniku, uporabniku, najemniku in upravljavcu nepremičnine, če gre za fizično
osebo.
2. Prvi odstavek 96. člena, prvi in drugi
odstavek 98. člena, prvi odstavek 100. člena ter peti in šesti odstavek 103.
člena Zakona o evidentiranju nepremičnin niso v neskladju z Ustavo.
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. Predlagateljica izpodbija prvi odstavek
96. člena, prvi in drugi odstavek 98. člena, 100. člen, peti in šesti odstavek
103. člena in prvi odstavek 114. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v
nadaljevanju ZEN). Meni, da so določbe prvega in drugega odstavka 98. člena ZEN
ter petega in šestega odstavka 103. člena ZEN v neskladju z 2., s 15. in z 38.
členom Ustave. Izpodbijana ureditev naj bi grobo posegala v informacijsko
zasebnost kot ustavno pravico posameznika, saj predvideva prekomerno zbiranje
osebnih podatkov, ki deloma niti ni razumno niti ni sorazmerno s koristjo skupnosti
in splošno varnostjo v državi, ki bi bila nujna v demokratični družbi.
Predlagateljica opozarja na ustaljeno ustavnosodno presojo, po kateri so posegi
v pravico iz 38. člena Ustave dopustni le, če so v skladu z načelom
sorazmernosti. Po mnenju predlagateljice izpodbijane zakonske določbe ne
prestanejo testa sorazmernosti. Zatrjuje, da z vprašalnikom zbrani podatki
oblikujejo premoženjski profil posameznika, kar odraža njegovo premoženjsko
stanje, slednje pa je nedvomno osebni podatek. Predlagateljica opozarja, da
zakon določa zbiranje takega števila osebnih podatkov, da je premoženjski
položaj posameznika v celoti strukturiran, in ker je ta javno dostopen, omogoča
enostavno zlorabo teh podatkov oziroma uporabo v nasprotju z namenom, zaradi
katerega naj bi bili ti osebni podatki zbrani. Poleg tega predlagateljica
opozarja, da zbrane osebne podatke vodi in shranjuje država, ki na ta način
pridobi celovit in popoln pregled nad premoženjskim (nepremičninskim) stanjem
posameznika. Takšna ureditev je po mnenju predlagateljice sporna predvsem zato,
ker država ni določila namena zbiranja osebnih podatkov, tako da se veliko
število osebnih podatkov zbira »na zalogo«. ZEN po mnenju predlagateljice nima
določenega namena, niti ne omogoča določljivosti namena registra nepremičnin;
zato omogoča uporabo vseh zbranih osebnih podatkov za katerikoli namen, še
zlasti, ker določa javnost teh podatkov. Hkrati daje veliko moč državi, ki se
sproti lahko odloča, kako bo zbrane osebne podatke uporabila. Po mnenju
predlagateljice opredelitev namena v šestem odstavku 103. člena ZEN ne ustreza
navedenim zahtevam.
2. Prvemu odstavku 114. člena ZEN, ki
določa javnost registra nepremičnin, predlagateljica očita neskladje z 38.
členom Ustave. Opozarja na nevarnost vdorov v elektronske registre z
avtomatskim prečrpavanjem podatkov z namenom nadaljnjega podatkovnega
rudarjenja (t. i. »data mining«). Predlagateljica se sklicuje na stališča
Ustavnega sodišča v odločbi št. U-I-298/04 z dne 27. 10. 2005 (Uradni list RS,
št. 100/05 in OdlUS XIV, 77) in odločbi št. U-I-229/03 z dne 9. 2. 2006 (Uradni
list RS, št. 21/06 in OdlUS XV, 13), iz katerih naj bi izhajalo, da je treba
83. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in nasl.
– v nadaljevanju ZVOP-1) uporabljati tudi pri prosto dostopnih javnih
evidencah, ki vsebujejo osebne podatke. Po mnenju predlagateljice zakon lahko
določa, da so določeni osebni podatki v javni knjigi javni, vendar se smejo
uporabljati le na način, ki je v skladu z določenim ali določljivim zakonitim
namenom njihovega zbiranja in obdelovanja. Predlagateljica nadalje opozarja, da
tudi če je določena informacija z zakonom določena kot javna, se mora
zakonodajalec vprašati, ali je nujno potrebno, da postane javna tudi identiteta
posameznika ali posameznikova lastnost, ki ga dela določljivega.
3. Določba 100. člena ZEN je po mnenju
predlagateljice v neskladju s 15. in z 38. členom Ustave. Z vidika
informacijske zasebnosti je po mnenju predlagateljice nedopustno tudi
združevanje podatkov v enoten register nepremičnin. Predlagateljica opozarja,
da gre pri popisu za pridobivanje zelo obsežnih osebnih podatkov, ki bodo del
javnega registra in dostopni na enem samem mestu. V vsakem primeru združevanja
zbirk osebnih podatkov bi bilo treba pretehtati, ali cilj vzpostavitve
transparentnega in pravičnega trga nepremičnin ali kateregakoli drugega namena,
ki ga zakonodajalec sicer ni opredelil v zakonu, prevlada nad interesom varstva
zasebnosti. Glede na število osebnih podatkov, prevzetih v register
nepremičnin, ki so tudi javno dostopni, predlagateljica meni, da takšna
ureditev ne ustreza načelu sorazmernosti. Izpodbijana ureditev po mnenju
predlagateljice sledi »principu velikega brata« in zasleduje namen popolnega
nadzora nad premoženjskim stanjem posameznika. Ker so izpodbijane zakonske
določbe po mnenju predlagateljice v neskladju z 2., s 15. in z 38. členom
Ustave, predlagateljica Ustavnemu sodišču predlaga, naj jih razveljavi.
4. Državni zbor je v odgovoru na zahtevo
zavrnil očitke o neskladnosti izpodbijanih zakonskih določb z Ustavo.
Pojasnjuje, da predlagateljica v zakonodajnem postopku k izpodbijanim določbam
ni vložila pripomb, pač pa je imela pripombe v zvezi z nekaterimi drugimi
določbami ZEN. Po stališču Državnega zbora je neutemeljeno zatrjevanje predlagateljice,
da ZEN nima določenega namena niti ne omogoča določljivosti namena registra
nepremičnin, to pa naj bi omogočalo uporabo vseh zbranih podatkov za katerikoli
namen, še zlasti, ker določa javnost teh podatkov. Državni zbor poudarja, da je
namen registra nepremičnin jasno določen že neposredno z izpodbijano določbo
prvega odstavka 96. člena ZEN, saj se po tej določbi register nepremičnin kot
večnamenska zbirka podatkov o nepremičninah na območju Republike Slovenije
vzpostavi in vodi zaradi zagotavljanja podatkov, ki odražajo dejansko stanje
nepremičnin v naravi. Po stališču Državnega zbora ima ZEN povsem jasno določen
namen, tj. zakonsko ureditev evidentiranja nepremičnin, kar je razvidno že iz
samega naslova zakona, pa tudi iz njegovih določb. Tudi v širšem kontekstu
zakonskega urejanja nepremičnin so namen oziroma cilji ZEN in namen registra
nepremičnin povsem ustrezni. Državni zbor se pri tem sklicuje na razloge za
sprejem in cilje zakona, kot so opredeljeni v zakonodajnem gradivu (EPA
627-IV). Po stališču Državnega zbora gre za zakonsko določen, primeren in nujen
ter vnaprej opredeljen namen registra nepremičnin. Državni zbor še opozarja, da
evidentiranje nepremičnin po tem zakonu ne obsega le vzpostavitve, vodenja in
vzdrževanja registra nepremičnin, temveč tudi vzpostavitev, vodenje in
vzdrževanje zemljiškega katastra in katastra stavb. Vendar predlagateljica iz
nepojasnjenih razlogov izpodbija le določbe, ki se nanašajo na register
nepremičnin in na osebne podatke v tem registru, ne izpodbija pa ustavnopravno
povsem primerljive ureditve glede osebnih podatkov, ki se o lastniku, ki je
fizična oseba, prevzemajo iz drugih evidenc in vpisujejo v zemljiški kataster
(21. člen ZEN) in v kataster stavb (75. člen ZEN). Državni zbor ocenjuje, da
niti sklicevanje na odločbe Ustavnega sodišča niti drugi razlogi ne
utemeljujejo zatrjevanega neskladja izpodbijanih določb ZEN z Ustavo.
5. Tudi Vlada v svojem mnenju zavrača
očitke predlagateljice o neskladnosti izpodbijanih zakonskih določb z Ustavo.
Vlada poudarja, da je register nepremičnin nova evidenca nepremičnin, ki jo je
uvedel ZEN in bo prikazovala dejansko stanje nepremičnin v Republiki Sloveniji.
Namen vzpostavitve registra nepremičnin je (1) pridobiti in evidentirati
podatke o vseh nepremičninah v Republiki Sloveniji, (2) zagotoviti enostavno
evidentiranje dejanskega stanja nepremičnin ne glede na formalnopravne omejitve
(npr. evidentiranje obstoja stavbe, ki je »črna gradnja«) in (3) zagotoviti
odprto, večnamensko evidenco podatkov o nepremičninah. Vlada pojasnjuje, da je
namen registra nepremičnin določen v prvem odstavku 96. člena ZEN, druge namene
registra nepremičnin pa so oziroma bodo določili drugi predpisi (npr. Zakon o
množičnem vrednotenju nepremičnin, Uradni list RS, št. 50/06 – ZMVN; Zakon o
davku na promet nepremičnin, Uradni list RS, št. 117/06 – ZDPN). Po stališču
Vlade gre v primeru prevzemanja podatkov o nepremičninah v register nepremičnin
za primerno, učinkovito in z vidika racionalne uporabe proračunskih sredstev
gospodarno pridobivanje podatkov iz drugih javnih evidenc, ki so že
vzpostavljene. Kot zatrjuje Vlada, je podatek o EMŠO lastnika nepremičnine, če
je ta fizična oseba, v registru nepremičnin edini osebni podatek, zato ne drži
trditev, da gre za zbiranje večjega števila osebnih podatkov o posamezniku. Ker
je register nepremičnin zbirka podatkov o nepremičninah na območju Republike
Slovenije, tj. podatkov o zemljiščih in o stavbah oziroma delih stavb, in ne
zbirka osebnih podatkov o posamezniku, Vlada meni, da je dopustno prevzemanje
podatkov v register nepremičnin in da je lastnikom nepremičnin, ki so fizične
osebe, zagotovljeno varstvo osebnih podatkov. Kar zadeva javnost dostopa do
podatkov v registru nepremičnin (prvi odstavek 114. člena ZEN), Vlada zatrjuje,
da je ta ureditev usklajena z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja
(Uradni list RS, št. 24/03 in nasl. – ZDIJZ), ki v 5. členu ureja načelo
prostega dostopa. Po stališču Vlade so podatki, ki se vodijo v registru
nepremičnin, informacije javnega značaja, razen tistih podatkov, ki so osebni
podatki. Po stališču Vlade je treba za register nepremičnin zagotoviti javnost
podatkov v tolikšnem obsegu, kot je zagotovljena v drugih evidencah o
nepremičninah (npr. v zemljiški knjigi).
B. – I.
Namen zbiranja in obdelave podatkov,
zbranih s popisom nepremičnin – presoja prvega odstavka 96. člena ZEN
6. Po prvem odstavku 96. člena ZEN je
register nepremičnin večnamenska zbirka podatkov o nepremičninah na območju
Republike Slovenije, ki se vzpostavi in vodi zaradi zagotavljanja podatkov, ki
odražajo dejansko stanje nepremičnin v naravi. V registru nepremičnin se
določijo nepremičnine iz drugega člena tega zakona1 in evidentirajo
podatki o dejanskem stanju teh nepremičnin (drugi odstavek 96. člena ZEN).
7. Predlagateljica meni, da je prvi
odstavek 96. člena ZEN v neskladju z 38. členom Ustave, ker namen zbiranja in
obdelave zbranih osebnih podatkov ni jasno določen. Po zatrjevanju
predlagateljice je v ZEN zapisan namen presplošen in nedoločen, saj ne
zagotavlja vezanosti podatkov na konkreten in vnaprej določen namen.
Predlagateljica meni, da je z izpodbijano ureditvijo posameznik postal »objekt
informacije«, kar je v neskladju z 38. členom Ustave.
8. Ustava v prvem odstavku 38. člena kot
poseben vidik zasebnosti zagotavlja varstvo osebnih podatkov. Da bi, zlasti v
dobi razvite informacijske tehnologije, preprečili nevarnost posredovanja
informacij o določenem posamezniku mimo njegove odločitve, Ustava (1)
prepoveduje uporabo osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja,
(2) zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih
podatkov določa za predmet zakonskega urejanja in (3) vsakomur daje pravico, da
se seznani z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, za primer zlorabe
pa tudi pravico do sodnega varstva. Poseg v ustavno jamstvo varstva osebnih
podatkov je dopusten v primerih, ki jih navaja tretji odstavek 15. člena
Ustave. Na podlagi tretjega odstavka 15. člena Ustave je mogoče omejiti
človekove pravice le v primerih, ki jih določa Ustava, ali zaradi pravic
drugih. Po ustaljeni ustavnosodni presoji je mogoče omejiti človekovo pravico
in temeljno svoboščino, če je zakonodajalec zasledoval ustavno dopusten cilj in
če je omejitev skladna z načeli pravne države (2. člen Ustave), in sicer s tistim
izmed teh načel, ki prepoveduje prekomerne posege države (splošno načelo
sorazmernosti).2
9. Podobne zahteve so vsebovane v
Konvenciji o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo podatkov (Uradni
list RS, št. 11/94, MP, št. 3/94 – v nadaljevanju MKVP) in v Direktivi 95/46/EC
o varstvu fizičnih oseb pri obdelovanju osebnih podatkov in prostem prometu
podatkov (Uradni list EU, št. L 281/95 – v nadaljevanju Direktiva). Poleg tega,
da morajo biti osebni podatki pridobljeni in obdelani pošteno in zakonito, MKVP
terja sprejem ukrepov, ki bodo zagotovili, da bodo osebni podatki shranjeni za
določene in zakonite namene in da ne bodo uporabljeni na način, ki ni združljiv
s temi nameni, ter da se bodo obdelovali le podatki, ki so primerni, ustrezni in
niso pretirani glede na namen zbiranja (5. člen v zvezi s 4. členom). Zahteva
po spoštovanju načela namenskosti zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov
izhaja tudi iz 6. člena Direktive.
10. Po ustaljeni ustavnosodni presoji vsako
zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov pomeni poseg v ustavno pravico do
varstva zasebnosti oziroma v pravico posameznika, da obdrži informacije o sebi,
ker noče, da bi bili z njimi seznanjeni drugi (informacijska zasebnost). Vendar
pravica do informacijske zasebnosti ni neomejena, ni absolutna. Zato mora
posameznik sprejeti omejitve informacijske zasebnosti oziroma dopustiti posege
vanjo v prevladujočem splošnem interesu in ob izpolnjevanju ustavno določenih
pogojev. Poseg je dopusten, če je v zakonu določno opredeljeno, kateri podatki
se smejo zbirati in obdelovati, za kakšen namen jih je dovoljeno uporabiti, ter
če je predviden nadzor nad zbiranjem, obdelovanjem in uporabo ter varstvo
tajnosti zbranih osebnih podatkov. Namen zbiranja osebnih podatkov mora biti
ustavno dopusten. Zbirati se smejo le podatki, ki so primerni in nujno potrebni
za uresničitev zakonsko opredeljenega namena.3
11. V skladu s 1. členom ZEN evidentiranje
nepremičnin po tem zakonu obsega vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje
zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin (1. člen ZEN). ZEN
torej uvaja novo evidenco nepremičnin, tj. register nepremičnin. Kot izhaja iz
odgovora Državnega zbora, je namen vzpostavitve registra nepremičnin jasno
opredeljen že z izpodbijano določbo prvega odstavka 96. člena ZEN, iz katere
izhaja, da gre za večnamensko zbirko podatkov o nepremičninah na območju
Republike Slovenije, ki se vzpostavi in vodi zaradi zagotavljanja podatkov, ki
odražajo dejansko stanje nepremičnin v naravi. Sicer pa so namen in cilji ZEN podrobneje
pojasnjeni v zakonodajnem gradivu (EPA 627 – IV). Iz tega gradiva izhaja, da je
register nepremičnin nova nepremičninska evidenca, ki se vzpostavi z namenom
določitve in evidentiranja nepremičnin v skladu z določbami iz Stvarnopravnega
zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 – SPZ) ter zagotovi večnamenska evidenca,
ki bo omogočila nadgradnjo obstoječe podatkovne strukture s podatki, katere z
zakonom opredeli uporabnik registra nepremičnin. Register nepremičnin je namreč
javna evidenca o vseh nepremičninah, ki v evidenčnem smislu vzpostavlja
nepremičnino in zagotavlja uporabo podatkov o nepremičninah za namene
prostorskega razvoja, davčne politike in izvajanja statističnih opazovanj.
Register nepremičnin bo vzpostavljen na podlagi obstoječih podatkov o
nepremičninah in podatkov, pridobljenih s popisom. Pri tem se na novo entiteto
nepremičnine omogoči tudi pripis ustreznih lastnosti te nepremičnine, predvsem
njene ocenjene vrednosti po metodah množičnega vrednotenja nepremičnin, in
vodenje tudi drugih podatkov, ki se vežejo na nepremičnino in ne na njene
posamezne dele (zemljišča, stavbe ali dele stavb). Že po osnovni definiciji
register nepremičnin omogoča pripis vrednosti nepremičnini4 in s tem
neposredno odpira možnosti za bodočo sistemsko ureditev področja obdavčenja
nepremičnin kot sistemskim nadomestkom nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča ter za podporo delovanja nepremičninskega sistema. Register
nepremičnin naj bi zagotavljal ažurne in dejanske podatke o nepremičninah
neodvisno od izvedenih vpisov podatkov o nepremičninah v javnih katastrih. To
je predpogoj za odločanje in upravljanje s prostorom neodvisno od upravnih
postopkov, ki velikokrat pomenijo oviro pri pridobivanju podatkov o
nepremičninah. Register nepremičnin naj bi bil evidenca, v kateri bodo v
Republiki Sloveniji prvič vzpostavljeni podatki o vseh nepremičninah na enoten
način.
12. Iz zakonodajnega gradiva nadalje
izhaja, da je temeljni cilj ZEN vzpostaviti tak sistem evidentiranja
nepremičnin, da bodo nepremičninske evidence popolne in podatki v njih
kakovostni. ZEN v skladu s sodobnimi mednarodnimi trendi in usmeritvami ter
priporočili stremi k vzpostavitvi večnamenskih podatkov o nepremičninah in
oblikovanju nepremičninskega sistema, ki bo zagotavljal podlago za široko
uporabo podatkov za različne namene na ravni države, lokalnih skupnosti,
posameznih lastnikov, investitorjev in drugih uporabnikov.
13. Temeljni cilj popisa nepremičnin je
torej vzpostavitev večnamenske evidence, ki bo prikazovala dejansko stanje
nepremičnin v naravi, drugače od zemljiškega katastra, katastra stavb in
zemljiške knjige, ki prikazujejo pravno stanje nepremičnin. Cilj zakonodajalca
je vzpostaviti evidenco, ki bo vsebovala popolne in kakovostne podatke o
nepremičninah, ki bodo podlaga za izvajanje stanovanjske, zemljiške in davčne
politike, za prostorsko načrtovanje, pa tudi za statistične namene.5
Ta evidenca naj bi pripomogla tudi k transparentnosti nepremičninskega trga.6
Glede na to, da je register nepremičnin zamišljen kot večnamenska baza podatkov
o nepremičninah v Republiki Sloveniji, je jasno, da ni mogoče vnaprej določiti
vseh namenov uporabe zbranih podatkov. Z ustavnopravnega vidika ni sporno, če
so naknadno določeni nameni uporabe teh podatkov takšni, da ne nasprotujejo
prvotno določenemu namenu njihovega zbiranja. Iz 38. člena Ustave tudi ne
izhaja zahteva, da bi morali biti vsi nameni uporabe podatkov, ki bodo zbrani v
registru nepremičnin, določeni v enem samem zakonu. Zato z vidika te ustavne
določbe ni sporno, da se bodo podatki, zbrani v registru nepremičnin, uporabili
kot podlaga za vrednotenje nepremičnin po ZMVN.
14. Glede na navedeno Ustavno sodišče
ocenjuje, da je zakonodajalec pri opredeljevanju namena ZEN zadostil zahtevam,
ki izhajajo iz 38. člena Ustave. Zato po presoji Ustavnega sodišča prvi
odstavek 96. člena ZEN ni v neskladju z Ustavo.
B. – II.
Prekomernost zbiranja podatkov – presoja
prvega in drugega odstavka 98. člena ter petega in šestega odstavka 103. člena
ZEN
15. V prvem odstavku 98. člena ZEN je
določena vsebina registra nepremičnin. Podatki o nepremičninah, ki se
evidentirajo v registru nepremičnin, so:
1. identifikacijska številka nepremičnine;
2. lastnik nepremičnine;
3. uporabnik nepremičnine;
4. najemnik nepremičnine;
5. upravljavec nepremičnine;
6. lega in oblika nepremičnine;
7. površina nepremičnine;
8. dejanska raba nepremičnine;
9. boniteta zemljišča;
10. številka stanovanja ali poslovnega
prostora;
11. drugi podatki o nepremičninah,
pridobljeni z vprašalnikom iz 103. člena tega zakona, in podatki, ki jih določa
drug predpis.
V skladu z drugim odstavkom 98. člena ZEN
se za lastnika, uporabnika, najemnika in upravljavca nepremičnine v registru
nepremičnin, če gre za fizično osebo, vodijo podatki o njenem osebnem imenu in
enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO), če gre za pravno
ali fizično osebo, ki samostojno opravlja dejavnost, pa identifikacijska
številka iz poslovnega registra.
16. V petem odstavku 103. člena ZEN so
določeni podatki, ki se zbirajo z vprašalnikom. Z vprašalnikom se za
stanovanjske stavbe zberejo naslednji podatki: lastnik, najemnik, upravnik,
številka etaže, številka nadstropja, leto zgraditve, vrsta ogrevanja,
priključki za vodovod, kanalizacijo, elektriko, plin, telefon, kabelsko omrežje
ali druga omrežja, dvigalo, številka stanovanja, vrsta najema, naslov dela
stavbe, število sob, kuhinja, kopalnica, stranišče, vrsta garaže, vrsta
stanovanja, počitniška raba stanovanja, obstoj klima naprav, vrsta stavbe, neto
tlorisna površina, uporabna površina, površina po namenu, dejanska raba, lega v
stavbi, številka pritlične etaže, število etaž, material nosilne konstrukcije,
število sob izključno za opravljanje dejavnosti, upravljavec državnega ali
lokalnega premoženja. Za nestanovanjske stavbe pa se z vprašalnikom poleg
podatkov iz prejšnjega stavka zberejo še naslednji podatki: leto obnove strehe,
leto obnove fasade, leto obnove oken, leto obnove instalacij, material nosilne
konstrukcije stavbe, številka poslovnega prostora, število sob za opravljanje
dejavnosti, način temeljenja, raster med nosilnimi elementi, svetla višina,
industrijski tok za moč, računalniška mreža, atrij, izložbeno okno, vhod iz
ulice, tehnološki plin, komprimirani zrak, dodatne izolacije, specialna
kanalizacija, neto tlorisna površina, uporabna površina, dejanska raba, lega v
stavbi, število etaž, številka pritlične etaže, upravljavec državnega ali
lokalnega premoženja. V skladu s šestim odstavkom 103. člena ZEN se podatki o
nepremičninah, pridobljeni z vprašalnikom, uporabijo samo za namene vzpostavitve
in vodenja registra nepremičnin.
17. Predlagateljica meni, da izpodbijane
zakonske določbe ne prestanejo testa sorazmernosti, saj naj bi predvidevale
prekomerno zbiranje osebnih podatkov, ki deloma niti ni razumno niti ni
sorazmerno s koristjo skupnosti in splošno varnostjo v državi, ki bi bila nujna
v demokratični družbi. Po mnenju predlagateljice z vprašalnikom zbrani podatki
oblikujejo premoženjski profil posameznika, kar odraža njegovo premoženjsko
stanje, slednje pa je osebni podatek. Predlagateljica opozarja, da zakon določa
zbiranje takega števila osebnih podatkov, da je premoženjski položaj
posameznika v celoti strukturiran in ker je ta javno dostopen, omogoča
enostavno zlorabo teh podatkov oziroma uporabo v nasprotju z namenom, zaradi katerega
naj bi bili ti osebni podatki zbrani. Poleg tega predlagateljica opozarja, da
zbrane osebne podatke vodi in shranjuje država, ki na ta način pridobi celovit
in popoln pregled nad premoženjskim (nepremičninskim) stanjem posameznika.
18. Popis nepremičnin je v prvi vrsti
namenjen zbiranju podatkov o dejanskem stanju nepremičnin v Republiki Sloveniji
in ne zbiranju osebnih podatkov. Vsakega podatka o posamezniku namreč ni mogoče
šteti za pravno varovani osebni podatek.7 Pravo zato vzpostavlja
razliko med osebnimi podatki, ki jim takšno varstvo pripada, ter med tistimi
podatki o posameznikih, ki ne uživajo takšnega varstva.8 Pri tem
pravo upošteva kontekstualnost različnih podatkov in življenjskih situacij.
Osebni podatek (npr. ime in priimek, spol, starost, zdravstveno stanje,
izobrazba, zaposlitev, premoženjsko stanje) namreč ne more biti varovan že
zgolj zaradi samega sebe, temveč le zato, ker je iz njega mogoče razbrati
takšne osebne in druge značilnosti določene osebe, katerih posredovanje drugim
ljudem ali javnosti (objava ipd.) lahko tej osebi neupravičeno škodujejo v
njenem zasebnem ali javnem življenju.9
19. Varstvo osebnih podatkov uživajo
posamezniki samo, če gre za osebne podatke. ZVOP-1, ki določa sistem varstva
osebnih podatkov, opredeljuje osebni podatek kot katerikoli podatek, ki se
nanaša na posameznico ali na posameznika (v nadaljevanju posameznik), ne glede
na obliko, v kateri je izražen (1. točka 6. člena). Posameznika opredeljuje kot
določeno ali določljivo fizično osebo, na katero se nanaša osebni podatek, s
tem da je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno
identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega
ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno,
ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne
povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko
časa (2. točka 6. člena ZVOP-1).10
20. Večina podatkov, ki se zbirajo s
popisom nepremičnin in bodo evidentirani v registru nepremičnin, ne spada v
kategorijo osebnih podatkov – gre namreč za podatke o nepremičninah, ki ne
uživajo varstva v okviru 38. člena Ustave. Podatki o nepremičninah sami po sebi
ne posegajo v informacijsko zasebnost, drugače pa je, kadar so združeni z
določeno ali določljivo osebo. To pomeni, da podatki, ki se zbirajo s popisom
nepremičnin, lahko sodijo med osebne podatke le, če skupaj z imenom in
priimkom, naslovom in podatkom o EMŠO lastnika nepremičnine kažejo premoženjsko
stanje določene oziroma določljive osebe. Nadalje je treba upoštevati, da je
Ustavno sodišče že sprejelo stališče, da varstvo osebnih podatkov uživajo le
fizične osebe kot posamezniki, ne pa tudi pravne ali fizične osebe, ki samostojno
opravljajo dejavnost (prim. odločbo št. U-I-298/04). Glede na to se je Ustavno
sodišče pri presoji izpodbijane ureditve v nadaljevanju omejilo na presojo
tistih osebnih podatkov v registru nepremičnin, ki se nanašajo na fizične
osebe.
21. Po oceni Ustavnega sodišča je v
registru nepremičnin med osebne podatke mogoče šteti podatke o lastniku,
uporabniku, najemniku in upravljalcu nepremičnine; to so podatki iz 2., 3., 4.
in 5. točke prvega odstavka 98. člena ZEN. V skladu z drugim odstavkom 98. člena
ZEN se za lastnika, uporabnika, najemnika in upravljavca nepremičnine v
registru nepremičnin, če gre za fizično osebo, vodijo podatki o njenem osebnem
imenu in EMŠO. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-229/03 sprejelo stališče,
da za popolno identifikacijo posameznika poleg imena in priimka zadošča zgolj
še en dodaten podatek (npr. EMŠO).11 Ureditev v ZEN, ki poleg
osebnega imena za identifikacijo posameznika določa še EMŠO, navedenemu
stališču ne nasprotuje. Očitek predlagateljice o prekomernem zbiranju osebnih
podatkov torej ne drži. Kar zadeva očitek o prekomernosti zbiranja drugih
podatkov, ki so določeni v petem odstavku 103. člena ZEN, pa Ustavno sodišče
pojasnjuje, da se ne more spuščati v vprašanje primernosti in potrebnosti
njihovega zbiranja.
22. Glede na navedeno izpodbijane določbe
prvega in drugega odstavka 98. člena ter petega in šestega odstavka 103. člena
ZEN niso v neskladju z Ustavo.
B. – III.
Prevzemanje podatkov iz obstoječih zbirk
podatkov v register nepremičnin – presoja prvega odstavka 100. člena ZEN
23. V 100. členu ZEN je urejeno prevzemanje
podatkov o nepremičninah iz drugih, že obstoječih baz podatkov. Tako se na
podlagi prvega odstavka 100. člena ZEN v register nepremičnin prevzemajo
podatki iz zemljiškega katastra, katastra stavb, zemljiške knjige, registra
prostorskih enot, centralnega registra prebivalstva, poslovnega registra
Slovenije, iz zbirk podatkov samoupravnih lokalnih skupnosti ter iz javnih in
drugih zbirk podatkov.
24. Predlagateljica sicer navaja, da
izpodbija 100. člen ZEN, vendar se njeni očitki po vsebini nanašajo zgolj na
prvi odstavek 100. člena ZEN. Zatrjuje neskladje izpodbijane določbe s 15. in z
38. členom Ustave. Po njenem mnenju je z vidika informacijske zasebnosti
nedopustno združevanje podatkov v enoten register nepremičnin. Ponovno
opozarja, da gre pri popisu nepremičnin za pridobivanje zelo obsežnih osebnih
podatkov, ki bodo del javnega registra in dostopni na enem samem mestu. Po
njenem mnenju bi bilo treba v vsakem primeru združevanja zbirk osebnih podatkov
pretehtati, ali namen, ki ga zasleduje zakonodajalec, prevlada nad interesom
varstva zasebnosti. Glede na število osebnih podatkov, prevzetih v register
nepremičnin, ki so tudi javno dostopni, predlagateljica meni, da takšna
ureditev ni skladna z načelom sorazmernosti. Izpodbijana določba po njenem
mnenju jasno sledi principu »velikega brata« in zasleduje namen popolnega
nadzora nad premoženjskim stanjem posameznika.
25. Že iz odločbe št. U-I-238/99 izhaja
stališče, da je pridobivanje podatkov iz obstoječih zbirk dopustno, vendar le v
najmanjšem potrebnem obsegu; ni pa dopustno zajemanje istih podatkov iz več
obstoječih zbirk.(12) Tudi v odločbi št. U-I-92/01 je Ustavno sodišče
presodilo, da zakonska ureditev, ki omogoča zbiranje in povezovanje osebnih
podatkov iz različnih zbirk osebnih podatkov, ni v neskladju z Ustavo, saj je
bilo ugotovljeno, da se iz drugih zbirk osebnih podatkov lahko pridobivajo le
podatki, ki so bili potrebni za izvedbo popisa prebivalstva, in za namen, ki ga
je določal zakon, zlasti pa je bila pomembna ugotovitev, da je v zadostni meri
zagotovljeno varstvo osebnih podatkov, ki se zbirajo s popisom (glej točke 38
do 44 obrazložitve). V obravnavanem primeru mora Ustavno sodišče torej
presoditi, ali izpodbijana določba prvega odstavka 100. člena ZEN omogoča
pridobivanje le tistih podatkov, ki so nujno potrebni za popis nepremičnin, in
ali je pri tem zagotovljeno ustrezno varstvo osebnih podatkov.
26. Povezovanje javnopravnih evidenc je ena
od temeljnih zahtev sodobne informacijske družbe in neizogibna nujnost.13
Osnovni namen takšnega povezovanja je v ekonomičnosti in racionalizaciji
postopkov obdelave podatkov in postopkov, ki se izvajajo na podlagi takšnih
podatkov oziroma ob njihovi uporabi.14 Pri povezovanju zbirk osebnih
podatkov je seveda treba upoštevati določbe ZVOP-1 kot splošnega predpisa, ki
ureja varstvo osebnih podatkov. V skladu s prvim odstavkom 84. člena ZVOP-1 je
dovoljeno povezovati zbirke osebnih podatkov iz uradnih evidenc in javnih
knjig, če tako določa zakon.15 Prepovedano pa je povezovati zbirke
osebnih podatkov iz kazenske evidence in prekrškovnih evidenc z drugimi
zbirkami osebnih podatkov ter povezovati zbirke osebnih podatkov iz kazenske
evidence in prekrškovne evidence (85. člen ZVOP-1). Posameznikom mora biti
zagotovljeno varstvo v skladu z določbami 2. poglavja ZVOP-1. Med temi
določbami velja omeniti tretji odstavek 22. člena ZVOP-1, po katerem mora
upravljavec osebnih podatkov za vsako posredovanje osebnih podatkov zagotoviti,
da je mogoče pozneje ugotoviti, kateri osebni podatki so bili posredovani,
komu, kdaj in na kakšni podlagi, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko
varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja osebnih podatkov.
27. V skladu z drugim odstavkom 100. člena
ZEN so dolžni upravljavci zbirk podatkov geodetski upravi omogočiti prevzem
podatkov iz 98. člena ZEN (in sicer brezplačno). Gre torej za prevzemanje
podatkov, ki se sicer zbirajo s popisom nepremičnin. Podatki, ki so že vpisani
v obstoječe evidence (npr. v zemljiško knjigo), so na popisnih obrazcih
prednatisnjeni. Kot je bilo že ugotovljeno, je register nepremičnin pretežno
zbirka podatkov o nepremičninah na območju Republike Slovenije, tj. podatkov o
zemljiščih in o stavbah oziroma delih stavb, in ne zbirka osebnih podatkov,
zato s tega vidika prevzemanje podatkov iz obstoječih evidenc v register
nepremičnin ni sporno. Kot poudarja Vlada, gre za primerno, učinkovito in z
vidika racionalne uporabe proračunskih sredstev gospodarno pridobivanje
podatkov iz drugih javnih evidenc, ki so že vzpostavljene.
28. Izpodbijana zakonska ureditev ne
predvideva prevzemanja večjega števila osebnih podatkov, temveč le podatkov, ki
se v skladu z drugim odstavkom 98. člena ZEN evidentirajo v registru
nepremičnin za lastnika, uporabnika, najemnika in upravljavca nepremičnine, če
gre za fizično osebo (tj. podatka o osebnem imenu in EMŠO). Gre torej za
podatke, ki so vsebovani v centralnem registru prebivalstva. V skladu z drugim
odstavkom 12. člena Zakona o centralnem registru prebivalstva (Uradni list RS,
št. 1/99 in nasl. – v nadaljevanju ZCRP) upravljavec centralnega registra
prebivalstva lahko posreduje podatke iz centralnega registra prebivalstva za
vzpostavitev oziroma za vodenje in vzdrževanje registrov in uradnih evidenc državnim
organom in drugim uporabnikom, za izvrševanje njihovih, z zakonom določenih
nalog. Glede na drugi odstavek 23. člena ZCRP imajo uporabniki osebnih
podatkov, ki imajo zakonsko podlago za pridobivanje podatkov, pa v zakonu
nimajo konkretno opredeljenih podatkov, do katerih so upravičeni, pravico iz
centralnega registra prebivalstva dobiti naslednje podatke: ime in priimek,
kraj rojstva, leto rojstva, spol, državljanstvo, prebivališče in vrsta
prebivališča. To pomeni, da se na podlagi izpodbijane določbe prvega odstavka
100. člena ZEN iz centralnega registra prebivalstva pridobi le podatek o
osebnem imenu.
29. Iz navedenega izhaja, da izpodbijana
določba prvega odstavka 100. člena ZEN določa prevzemanje podatkov le v tistem
obsegu, ki je potreben za izvedbo popisa nepremičnin. Poleg tega je pomembno,
da je pri prevzemanju osebnih podatkov posameznikom zagotovljeno varstvo v
skladu z ZVOP-1. Glede na to prvi odstavek 100. člena ZEN ni v neskladju z
Ustavo.
B. – IV.
Javnost registra nepremičnin – presoja
prvega in drugega odstavka 114. člena ZEN
30. Po prvem odstavku 114. člena ZEN so
zemljiški kataster, kataster stavb, register nepremičnin, evidenca državne meje
in register prostorskih enot javne evidence. Na podlagi drugega odstavka 114.
člena ZEN ima vsakdo pravico vpogledati v podatke in pridobiti podatke iz
javnih evidenc iz prejšnjega odstavka o posameznih parcelah, stavbah in delih
stavb ali o posamezni nepremičnini, ki so ob vpogledu vpisani kot zadnji
vpisani podatki, pri čemer pa lahko glede lastnika pridobi le podatke o imenu
in priimku, naslovu stalnega prebivališča ter o letnici rojstva.
31. Predlagateljica izpodbija 114. člen ZEN
le v delu, ki se nanaša na javnost registra nepremičnin. Tej zakonski določbi
očita neskladje z 38. členom Ustave. Opozarja na nevarnost vdorov v elektronske
registre z avtomatskim prečrpavanjem podatkov z namenom nadaljnjega
podatkovnega rudarjenja (tj. sistematično iskanje informacij o posameznikih v
veliki količini podatkov). Predlagateljica poudarja, da je treba pri vseh javno
dostopnih evidencah zagotavljati varstvo osebnih podatkov na način, kot ga
določa 83. člen ZVOP-1. Po njenem mnenju zakon lahko določa, da so določeni
osebni podatki v javni knjigi javni, vendar se smejo uporabljati le v skladu z
določenim ali določljivim zakonitim namenom njihovega zbiranja in obdelovanja.
Kot zatrjuje predlagateljica, ZEN niti nima določenega namena niti ne omogoča
določljivosti namena registra nepremičnin, kar pomeni, da omogoča uporabo
zbranih osebnih podatkov za katerikoli namen, še zlasti, ker določa javnost teh
podatkov. Predlagateljica nadalje opozarja, da tudi če je določena informacija
z zakonom določena kot javna, se mora zakonodajalec vprašati, ali je nujno
potrebno, da postane javna tudi identiteta posameznika ali posameznikova
lastnost, ki ga dela določljivega.
32. Register nepremičnin je javna evidenca,
odprta širšemu krogu uporabnikov. Kot izhaja že iz predhodne obrazložitve (glej
točke 18 do 21), večina podatkov, ki se zbirajo s popisom nepremičnin in ki
bodo evidentirani v registru nepremičnin, ni take narave, da bi uživali varstvo
po 38. členu Ustave. Podatki o nepremičninah, ki se evidentirajo v registru
nepremičnin, lahko sodijo med osebne podatke le, če skupaj z imenom in s
priimkom, z naslovom in s podatkom o EMŠO kažejo premoženjsko stanje določene
oziroma določljive osebe.
33. V delu, v katerem izpodbijana zakonska
določba predvideva javen dostop do osebnih podatkov, ki uživajo varstvo po 38.
členu Ustave (to so podatki o lastniku, uporabniku, najemniku in upravljavcu
nepremičnine, če gre za fizične osebe), je treba še pred morebitno presojo o
spoštovanju načela sorazmernosti ugotoviti, ali so izpolnjene druge zahteve, ki
jih 38. člen Ustave postavlja za zakonsko zbiranje in uporabo osebnih podatkov.
Drugi odstavek 38. člena Ustave med drugim določa, da mora biti v zakonu
določen namen uporabe osebnih podatkov. Ustavno sodišče je že v odločbah št.
U-I-298/04 in št. U-I-229/03 sprejelo stališče, po katerem dejstvo, da namen
uporabe zbranih osebnih podatkov v zakonu ni določen, pomeni, da zakon z objavo
teh podatkov celo omogoča, da se zbrani podatki uporabljajo za kakršenkoli
namen, kar je samo po sebi v neskladju z drugim odstavkom 38. člena Ustave.
Zahteva po obstoju zakonitega namena javne knjige izhaja tudi iz 83. člena
ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki iz javne knjige, urejene z zakonom,
lahko uporabljajo le v skladu z namenom, za katerega so bili zbrani ali se
obdelujejo, če je zakoniti namen njihovega zbiranja ali obdelave določen ali
določljiv.
34. Ob primerjavi izpodbijane zakonske
ureditve z ureditvijo javnega dostopa podatkov, vpisanih v zemljiški knjigi, je
mogoče ugotoviti, da je namen javnosti zemljiške knjige jasen in izhaja že iz
temeljnih načel o javnosti in zaupanju v zemljiško knjigo. Zemljiška knjiga je
javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na
nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami.16 V
zemljiško knjigo vpisani podatki uživajo javno zaupanje; vsakdo se lahko zanese
na njihovo pravilnost in popolnost.17 V skladu s 4. členom ZZK-1 so
vsi vpisi v zemljiški knjigi javni; pod pogoji, določenimi s tem zakonom, so
javne tudi listine, na podlagi katerih so bili opravljeni vpisi v zemljiško
knjigo. Podrobnejše določbe o zagotavljanju javnosti zemljiške knjige so
vsebovane v členih 195 do 199 ZZK-1. V skladu s prvim odstavkom 195. člena
ZZK-1 so vsi vpisani podatki v glavni knjigi18 zemljiške knjige
javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, da mu
zemljiškoknjižno sodišče izda overjeni izpisek iz zemljiške knjige. Vsakdo, ki
izkaže upravičen interes, ima pravico zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče
omogoči vpogled v zbirko listin19 oziroma da izda prepis listine s
potrdilom o tem, da je izvirnik oziroma overjeni prepis listine vložen v zbirko
listin (prvi odstavek 196. člena ZZK-1). Pomembna je tudi določba 199. člena
ZZK-1, ki ureja omejitev dostopa do osebnih podatkov. V skladu s prvim
odstavkom 199. člena ZZK-1 določbe tega zakona o javnosti zemljiške knjige ne
veljajo za dostop do podatkov o imetnikih pravic, ki niso vezani na posamezno
nepremičnino oziroma več nepremičnin, vpisanih v istem vložku, četudi je takšen
dostop v informatizirani glavni knjigi tehnično (programsko) mogoč. Po drugem
odstavku istega člena nima nihče pravice do dostopa do podatkov, ki so
shranjeni v informatizirani glavni knjigi, na način, ki bi omogočal ugotovitev,
ali je določena oseba lastnik oziroma imetnik drugih pravic na katerikoli
nepremičnini. Ne nazadnje je pomembno tudi dejstvo, da zemljiško knjigo vodi
sodišče, ki je že po svoji naravi neodvisna institucija, ki varuje posameznika
pred nezakonitimi posegi države in drugih v njegove temeljne pravice.20
35. Niti iz ZEN niti iz zakonodajnega
gradiva ne izhaja, da bi z javno dostopnostjo podatkov, ki so evidentirani v
registru nepremičnin, zakonodajalec zasledoval enak namen kot v primeru
javnosti zemljiške knjige. To pomeni, da zakon z določitvijo javnosti teh
podatkov (prvi in drugi odstavek 114. člena ZEN) omogoča, da se zbrani osebni
podatki uporabljajo za kakršenkoli namen, kar je samo po sebi v neskladju z
drugim odstavkom 38. člena Ustave. Glede na to sta prvi in drugi odstavek 114.
člena ZEN v neskladju z 38. členom Ustave, kolikor določata javnost registra
nepremičnin v delu, ki se nanaša na podatke o lastniku, uporabniku, najemniku
in upravljavcu nepremičnine, če gre za fizično osebo. Zato ju je Ustavno
sodišče v tem delu razveljavilo (1. točka izreka).
C.
36. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo
na podlagi 43. in 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št.
15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki
dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger,
Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Točko 1 izreka je sprejelo
soglasno, 2. točko izreka pa s sedmimi glasovi proti enemu (proti je glasovala
sodnica Krisper Kramberger), razen glede prvega odstavka 96. člena ZEN, kjer je
bila odločitev sprejeta s petimi glasovi proti trem (proti so glasovali sodnik
Fišer ter sodnici Krisper Kramberger in Modrijan).
Predsednik
dr. Janez Čebulj l.r.
_______________
1 V prvem odstavku 2. člena ZEN je opredeljen pojem
nepremičnine: »Nepremičnina je zemljišče s pripadajočimi sestavinami.«
2 Prim. odločbo št. U-I-238/99 z dne 9. 11. 2000
(Uradni list RS, št. 113/2000 in OdlUS IX, 257), odločbo št. 92/01 z dne 28. 2.
2002 (Uradni list RS, št. 22/02 in OdlUS XI, 25), odločbo št. U-I-298/04 z dne
27. 10. 2005 (Uradni list RS, št. 100/05 in OdlUS XIV, 77), odločbo št.
U-I-57/06 z dne 29. 3. 2007 (Uradni list RS, št. 33/07).
3 Tako J. Čebulj v: J. Čebulj, J. Žurej: Varstvo
osebnih podatkov in informacije javnega značaja, Uvodna pojasnila k Zakonu o
varstvu osebnih podatkov, Nebra, Ljubljana 2005, str. 23.
4 V ta namen je bil že sprejet Zakon o množičnem
vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 50/06 – v nadaljevanju ZMVN), ki
ureja ocenjevanje vrednosti nepremičnin v Republiki Sloveniji na podlagi
množičnega vrednotenja nepremičnin zaradi obdavčenja in drugih javnih namenov,
določenih z zakonom. Podlaga za vrednotenje nepremičnin po ZMNV bodo podatki,
zbrani v registru nepremičnin.
5 Register prebivalstva bo dopolnjen s številkami
stanovanj, stalnih in začasnih prebivališč. S tem bo vzpostavljena ena od
potrebnih osnov za elektronsko izvedbo popisa prebivalstva, ki naj bi
nadomestila metode popisa iz leta 2002. Podatki iz registra nepremičnin naj bi
se uporabili pri izvedbi naslednjega Popisa prebivalstva leta 2011, ki naj bi
ga Statistični urad Republike Slovenije izvedel z uporabo obstoječih registrov.
6 S popisom nepremičnin naj bi pridobili jasno sliko
trga nepremičnin, ki bo omogočala pregled nad številom, starostjo in velikostjo
nepremičnin, komunalno opremljenostjo ter njihovo vzdrževanostjo.
7 Prim. M. Cerar: Varstvo osebnih podatkov – med
informacijsko zasebnostjo posameznika in javnim interesom, 5. zbornik referatov
dopolnilnega izobraževanja s področij arhivistike, dokumentalistike in
informatike v Radencih od 5. aprila do 7. aprila 2006, Pokrajinski arhiv
Maribor, Maribor 2006, str. 17 in nasl.
8 Ibidem.
9 Ibidem, str. 18.
10 MKVP opredeljuje osebni podatek kot katerokoli
informacijo, ki se nanaša na določenega ali določljivega posameznika. Tudi
Direktiva vsebuje podobno definicijo pojma »osebni podatek«.
11 V navedeni zadevi je Ustavno sodišče ocenilo, da
je določitev kar dveh podatkov, ki omogočata popolno identifikacijo posameznika
(podatek o EMŠO in podatek o davčni številki), odveč, saj zadostuje zgolj eden.
12 V tej zadevi je Ustavno sodišče med drugim presojalo
določbe Zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 18/94 in nasl.
– ZRTVS), ki so Radioteleviziji Slovenija omogočale, da lahko za potrebe
obračuna in izterjave prispevka pridobiva posamezne osebne podatke iz več
različnih evidenc. Ustavno sodišče je presodilo, da je v skladu z Ustavo
možnost pridobivanja potrebnih osebnih podatkov iz evidenc Davčne uprave
Republike Slovenije; ker je vse podatke mogoče pridobiti dobiti na enem mestu,
zajemanje iz drugih evidenc ni potrebno in ni v skladu z zahtevo po nujnosti, s
tem pa tudi ni v skladu z 38. členom Ustave.
13 Več o tem M. Cerar: Nekateri temeljni pravni
vidiki povezovanja javnopravnih evidenc, Zbornik Instituta za javno upravo in
Ministrstva za informacijsko družbo 2/2002, Portorož, 24. in 25. april 2002,
str. 68 in nasl.
14 Ibidem, str. 70.
15 Povezovanje podatkov iz različnih podatkovnih baz
pozna tudi Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03 – v nadaljevanju
ZZK-1). V skladu s četrtim odstavkom 175. člena ZZK-1 se informatizirana glavna
knjiga povezuje s katastri, centralnim registrom prebivalstva, z matično
knjigo, s sodnim registrom, poslovnim registrom in z drugimi informatiziranimi
javnimi evidencami, ki vsebujejo podatke, pomembne za zemljiško knjigo.
16 V. Rijavec, T. Keresteš, R. Vrenčur in R. Knez:
Pravna ureditev nepremičnin (red. V. Rijavec), GV Založba, Ljubljana 2006, str.
321.
17 Ibidem, str. 319.
18 Glavna knjiga je namenjena vpisu podatkov o
pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, za
katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo (tretji odstavek 1. člena
ZZK-1). Glavna knjiga zemljiške knjige se vodi kot centralna informatizirana
baza (prvi odstavek 175. člena ZZK-1). Informatizirana glavna knjiga se
povezuje s katastri, centralnim registrom prebivalstva, z matično knjigo, s
sodnim registrom, poslovnim registrom in z drugimi informatiziranimi javnimi
evidencami, ki vsebujejo podatke, pomembne za zemljiško knjigo (četrti odstavek
175. člena ZZK-1).
19 Zbirko listin tvorijo listine, na podlagi katerih
je bil opravljen vpis v glavno knjigo (četrti odstavek 1. člena ZZK-1).
20 O vprašanjih, povezanih z javnostjo podatkov,
vpisanih v zemljiško knjigo, podrobneje glej J. Sladič: Temeljne pravice:
Posameznikova zasebnost in zemljiška knjiga v luči informacijskih tehnologij,
Pravna praksa, št. 13/01.