Številka: U-I-94/07-14
Datum: 14. 2. 2008
O D L O Č B A
Ustavno sodišče je v postopku za oceno
ustavnosti in zakonitosti na pobudo Marte Fišer, Nova Gorica, in drugih, ki jih
zastopa odvetniška družba Čeferin, o. p., d. n. o., Grosuplje, na seji 14.
februarja 2008
o d l o č i l o:
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice (Uradni
list RS, št. 3/06) se v delu, ki v prostorski enoti NG 2.3. načrtuje gradnjo
blokov v zaledju in določa faktor zelenih površin 0,2, razveljavi.
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. Pobudniki izpodbijajo Odlok o spremembah
in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na
mestnem območju Nove Gorice (v nadaljevanju Odlok), kolikor v prostorski enoti
NG 2.3. načrtuje bloke in predpisuje faktor zelenih površin 0,2. Navajajo, da
imajo v neposredni bližini predvidenih blokov pritlične vrstne stanovanjske
hiše in se torej njihove nepremičnine nahajajo v vplivnem območju načrtovane gradnje.
S predvideno gradnjo naj bi se jim zaradi odvzema dnevne svetlobe poslabšali
bivalni pogoji. V Odloku naj ne bi bili določeni konkretni pogoji za
urbanistično in arhitektonsko oblikovanje prostorske enote NG 2.3. Odlok naj bi
določal le tri faktorje: faktor zazidanosti, faktor zelenih površin in faktor
gradbene parcele. V javni razgrnitvi naj bi bil predlog Odloka, ki je
predvideval gradnjo mestnih stavb ter faktor zelenih površin 0,3. Vsebina
sprejetega Odloka naj bi se razlikovala od predloga akta iz javne razgrnitve,
čeprav v času javne razgrnitve in obravnave nanj ni bilo pripomb. Ta sprememba
(gradnja blokov in faktor zelenih površin 0,2) naj bi bila uvrščena v Odlok
šele po javni razgrnitvi. Odlok naj bi bil torej v izpodbijanem delu sprejet v
drugačni vsebini, kot je bil razgrnjen. Mestni svet naj pri sprejemanju Odloka
ne bi bil seznanjen z drugačno vsebino prostorske enote NG 2.3., saj naj za to
prostorsko enoto v javni razgrnitvi ne bi bilo pripomb. Pobudniki menijo, da bi
se Ustavno sodišče moralo opredeliti tudi do vprašanja sorazmernosti med
varovanjem javnega interesa pri urejanju prostora ter varovanjem lastninske
pravice na posameznih nepremičninah. Z izpodbijanim predpisom naj bi se znižala
vrednost stanovanjskih hiš pobudnikov.
2. Mestna občina odgovarja, da je bil Odlok
sprejet v skladu z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in
8/03 – popr. – v nadaljevanju ZUreP-1). Navaja, da Mestni svet praviloma
sprejema predlog prostorskega akta z drugačno vsebino, kot pa je bila
razgrnjena v postopku, sicer javna razgrnitev in javna obravnava ne bi dosegli
svojega namena. Posebno mesto v tem postopku naj bi dobila tudi strokovna
javnost (lokalna Zbornica za arhitekturo in prostor). Mestni svet naj bi tudi
sam imenoval ekspertno skupino svetnikov, ki naj bi s pripravljalcem in s
predstavniki strokovne javnosti še dodatno uskladila vse oblikovalske določbe v
vseh prostorskih enotah. Pogoji in merila za izdelavo projektne dokumentacije
naj bi bili v Odloku konkretizirani, zato naj bi bilo mogoče na njegovi podlagi
izdelati povsem ustrezno dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja.
Predpisani faktorji naj bi bili ključni za uravnavanje ravnovesja v grajenem
prostoru. Dovoljeno višino objekta naj bi določala faktor največje dovoljene
zazidanosti gradbene parcele in faktor največje dovoljene izrabe gradbene
parcele. Vprašanja sorazmernosti med varovanjem javnega interesa pri urejanju
prostora ter varovanjem lastninske pravice naj bi se pripravljalec Odloka
zavedal ves čas. Zato naj bi pripravil Odlok, ki naj bi omogočil vzpostavljanje
pravičnih in enakopravnih pogojev bivanja za vse uporabnike prostora in
lastnike zemljišč v obravnavani prostorski enoti. Zaradi gradnje novih objektov
v tej prostorski enoti naj bi bila kvaliteta bivanja v primerljivih mestnih
predelih izenačena. Pobudnikom naj z gradnjo novih objektov ne bi bila bistveno
odvzeta svetloba v njihovih bivanjskih prostorih, ker 24. člen (pravilno 15.
člen) Odloka določa odmike od objektov v odvisnosti od orientacije in višine
objektov.
B.
3. Ustavno sodišče je s sklepom št.
U-I-94/07 z dne 10. 5. 2007 (Uradni list RS, št. 45/07) do končne odločitve
zadržalo izvajanje Odloka v delu, ki načrtuje v prostorski enoti NG 2.3.
gradnjo blokov. Pobudnikom je bil torej že priznan pravni interes, ker živijo
na vplivnem območju načrtovane gradnje, zato stališče, ki ga je Ustavno sodišče
sprejelo v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08)
ne more vplivati na njihov pravni položaj. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo
in glede na izpolnjene pogoje po četrtem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem
sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS)
nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Odlok je bil pripravljen in sprejet po
določbah ZUreP-1, ki so prenehale veljati na podlagi drugega odstavka 103.
člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 – v
nadaljevanju ZPNačrt). Prehodna določba četrtega odstavka 96. člena ZPNačrt
podaljšuje veljavnost obstoječih prostorskih ureditvenih pogojev do sprejetja
občinskega prostorskega načrta, zato Odlok še velja.
5. Pobudniki izpodbijajo Odlok, ker je bilo
besedilo Odloka od predloga, obravnavanega v postopku javne razgrnitve in
obravnave pa do sprejetja Odloka, spremenjeno brez predpisanega postopka in v
nasprotju s stališči iz javne obravnave. V postopku javne razgrnitve in javne
obravnave ni bilo načrtovane gradnje blokov, prav tako je bil faktor zelenih
površin višji (0,3).
6. Odlok v prostorski enoti NG 2.3.
načrtuje gradnjo mestnih stavb ob Prvomajski ulici in blokov v zaledju ter
predpisuje faktor zazidanosti (0,5), faktor zelenih površin (0,2) in faktor
izrabe parcele (2,5). Iz predložene dokumentacije izhaja, da je bil javno
razgrnjen in obravnavan predlog Odloka, ki je za prostorsko enoto NG 2.3.
načrtoval gradnjo mestnih hiš in določil faktor zelenih površin 0,2. Ta predlog
je bil javno razgrnjen od 5. 4. 2005 do 19. 5. 2005 v prostorih Mestne občine
in v krajevnih skupnostih. Iz stališč do pripomb z dne 22. 6. 2006, ki jih je
predložila nasprotna udeleženka, ne izhaja, da bi bile v zvezi s spremembo
vrste gradnje (iz mestnih stavb v bloke) dane kakršnekoli pripombe oziroma da
bi bila predlagana sprememba faktorja zelenih površin. Mestni svet je torej
Odlok v izpodbijanem delu sprejel z drugačno vsebino, kot je bil predložen v
javno razgrnitev in javno obravnavo.
7. Postopek priprave in sprejema
prostorskih izvedbenih aktov je bil določen v 17. do 35. členu ZUreP-1.
Navedene določbe o javni razgrnitvi in javni obravnavi ne pomenijo, da mora
občinski svet po razgrnitvi vztrajati pri besedilu predloga in ga pozneje ne
spreminjati. To bi bilo v nasprotju z namenom določb o sodelovanju javnosti v
teh postopkih, saj bi onemogočilo vsak vpliv krajanov na vsebino razgrnjenih
predlogov. Spremembe so mogoče glede tistih načrtovanih posegov in ureditev, ki
so bili javno razgrnjeni in javno obravnavani, in v tistih smereh, ki so bile
predlagane v pripombah, podanih na javni razgrnitvi in obravnavi. V nasprotju z
navedenimi določbami ZUreP-1 pa je, če se po opravljeni razgrnitvi in obravnavi
dopolni predlog s povsem novimi pogoji gradnje, s katerimi javnost poprej ni
bila seznanjena in se zato nanje ni mogla odzvati. Ustavno sodišče je že
večkrat odločilo, da sta na področju urejanja prostora javna razgrnitev in
javna obravnava prostorskih aktov pomembni zato, ker se takrat prizadeti
seznanijo z načrtovano ureditvijo in se nanjo lahko odzovejo.
8. Razgrnjeni in javno obravnavani predlog
Odloka se je v delu, ki ureja prostorsko enoto NG 2.3., bistveno spremenil. Po
predlogu Odloka, ki je bil predmet javne razgrnitve in obravnave, so bile v tej
prostorski enoti predvidene mestne stavbe, v Odloku pa so predvideni bloki. Ta
ureditev pa pomeni spremembo pogojev gradnje v prostorski enoti NG 2.3.
Nasprotna udeleženka v odgovoru sicer pojasnjuje, da so bile upoštevane
pripombe stroke in ekspertne skupine svetnikov, vendar ne izkaže, da so bile te
pripombe dane v postopku javne razgrnitve in javne obravnave. V javni
razgrnitvi in obravnavi blokov ni bilo, prav tako ni bilo nobenih pripomb na
načrtovano gradnjo mestnih stavb v zaledju, niti ni bilo pripomb na faktor
zelenih površin. Zato bi morala Občina začeti s postopkom priprave Odloka na
novo. Mestna občina je torej že po izvedenem postopku (javni razgrnitvi, javni
obravnavi, opredelitvi do pripomb) vsebinsko spremenila pogoje gradnje in
faktor zelenih površin v prostorski enoti NG 2.3., ne da bi bila javnost s tema
spremembama seznanjena, zato je v tem delu izpodbijani predpis v neskladju z
31. členom ZUreP-1. Glede na to ga je Ustavno sodišče v tem delu razveljavilo.
9. Ker je Ustavno sodišče Odlok v delu, ki
se nanaša na prostorsko enoto NG 2.3. razveljavilo že zaradi navedene
neskladnosti z ZUreP-1, ni ocenilo še drugih očitkov pobudnikov.
C.
10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo
na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS in tretje alineje tretjega
odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v
sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnica in sodniki dr. Janez Čebulj, mag.
Miroslav Mozetič, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sodnik dr. Zvonko Fišer
je bil pri obravnavanju in odločanju v tej zadevi izločen. Odločbo je sprejelo
soglasno.
Jože Tratnik l.r.
Predsednik