Številka: Up-2216/06-11
Datum: 20. 5. 2008
O D L O Č B A
Senat Ustavnega sodišča je v postopku
odločanja o ustavni pritožbi, ki jo je vložila Mojca Muhič, Gornja Radgona, ki
jo zastopa Milan Vajda, odvetnik v Ljubljani, na seji 20. maja 2008
o d l o č i l:
Sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Cp
1218/2006 z dne 22. 9. 2006 ter prvi in tretji odstavek izreka sklepa Okrajnega
sodišča v Gornji Radgoni št. In 05/00079 z dne 15. 3. 2006 se razveljavijo in
se zadeva v tem delu vrne Okrajnemu sodišču v Gornji Radgoni v novo odločanje.
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. Okrajno sodišče je zoper pritožnico
izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V ugovoru je pritožnica
zatrjevala, da je poravnala vse obveznosti do upnika, da med njo in upnikom ni
bila sklenjena veljavna posojilna pogodba in da "podaja ugovor zastaranja
vseh upnikovih terjatev". Kot dokaz za utemeljenost svojih trditev je
predlagala zaslišanje strank in izvedbo dokaza z izvedencem finančne stroke.
Upnik je v odgovoru ugovoru nasprotoval. Sodišče prve stopnje je ugovor na
podlagi petega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list
RS, št. 51/98 in nasl. – v nadaljevanju ZIZ) zavrnilo kot neutemeljen. Štelo
je, da bi pritožnica svojo trditev, da je terjatev poplačala, lahko dokazala s
predložitvijo ustreznih pisnih dokazil, njen ugovor zastaranja pa naj ne bi
imel podlage v drugem odstavku 347. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list
RS, št. 83/01 in nasl. – OZ). Višje sodišče je pritožbo pritožnice zavrnilo,
pri čemer je poudarilo, da svojih trditev ni podkrepila s predložitvijo
ustreznih pisnih dokazov.
2. Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje
kršitev 22. in 23. člena Ustave. Navaja, da bi sodišči morali šteti, da je bil
ugovor obrazložen in razveljaviti sklep o izvršbi, da bi o njenih navedbah in
ugovorih lahko odločalo sodišče v pravdnem postopku. Z drugačno odločitvijo naj
bi ji odrekli vsebinsko uresničevanje pravice do sodnega varstva in pravice do
enakega varstva pravic. Pritožnica meni, da je arbitrarna odločitev sodišč
pripeljala do njenega neenakega obravnavanja v primerjavi z drugimi dolžniki,
ki vložijo enake ali podobne ugovore zoper sklep o izvršbi na podlagi
verodostojne listine.
3. Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št.
Up-2216/06 z dne 27. 2. 2008 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo. V skladu s
prvim odstavkom 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07
– ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) je o sprejemu ustavne pritožbe obvestil
Višje sodišče v Mariboru. V skladu z drugim odstavkom 56. člena ZUstS je bila
ustavna pritožba poslana upniku iz izvršilnega postopka, ki je bil v pozivu
izrecno opozorjen, da mora, v primeru, da ga bo v postopku pred Ustavnim
sodiščem zastopal pooblaščenec, ta predložiti ustrezno pooblastilo. Ker
pooblaščenec svojemu odgovoru na ustavno pritožbo pooblastila ni priložil,
senat Ustavnega sodišča pri odločanju odgovora ni upošteval in ga tudi ni
vročil pritožnici.
B.
4. Glavni očitek pritožnice v obravnavani
zadevi je, da sodišči, ker sta šteli, da je njen ugovor neobrazložen in sta ga
zato zavrnili, nista omogočili obravnave njenih stališč in ugovorov v pravdnem
postopku. S tem naj bi ji bila kršena pravica do enakega varstva pravic v
postopku (22. člen Ustave) in pravica do sodnega varstva (prvi odstavek 23.
člena Ustave).
5. Če je ugovor zoper sklep o izvršbi na
podlagi verodostojne listine neobrazložen, ga sodišče v skladu z zakonom s
sklepom zavrne (peti odstavek 62. člena ZIZ). Tak ugovor se namreč na podlagi
prvega odstavka 61. člena v zvezi z drugim odstavkom 53. člena ZIZ šteje za
neutemeljen. Če se z ugovorom izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne
listine v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev, se šteje,
da je ugovor v tem delu obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga
utemeljuje in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja
v ugovoru (drugi odstavek 61. člena ZIZ). Kot je Ustavno sodišče poudarilo že v
odločbi št. Up-854/05 z dne 7. 2. 2007 (Uradni list RS, št. 16/07 in OdlUS XVI,
37), je lahko neobrazložen samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno
pomembnih dejstev oziroma ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih
argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami.
Če dolžnik predlaga dokaze, pri tem ne veljajo nobene omejitve glede izbora
dokaznih sredstev.
6. V obravnavanem primeru je pritožnica v
ugovoru navedla med drugim tudi to, da je poravnala vse svoje obveznosti do
upnika. Kot dokaz za te svoje trditve je predlagala svoje zaslišanje,
zaslišanje upnika in postavitev izvedenca finančne stroke. Ustavno sodišče
ugotavlja, da pritožničin ugovor izpolnjuje v prejšnji točki navedene kriterije
obrazloženosti. Kljub temu sta sodišči v obravnavanem primeru ugovor pritožnice
zavrnili zaradi neobrazloženosti in se pri tem postavili na stališče, da bi
morala pritožnica svoje trditve dokazati s pomočjo "ustreznih pisnih
dokazov". S tem, ko sta šteli, da ugovor ni obrazložen, sta sodišči na
podlagi domneve iz prvega odstavka 61. člena v zvezi z drugim odstavkom 53.
člena ZIZ, odločili o njegovi utemeljenosti, pritožnici pa je bila odvzeta
možnost, da se o njeni obveznosti na podlagi vseh razpoložljivih dokaznih sredstev
odloči v pravdnem postopku. Zato je bila pritožnici z izpodbijanima sklepoma
kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
7. Ustavno sodišče je o enakem
ustavnopravnem primeru že odločilo. Z odločbo, ki je navedena v 5. točki
obrazložitve, je ustavni pritožbi ugodilo. Ker so v obravnavanem primeru
izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 59. člena ZUstS, je odločbo o tej
ustavni pritožbi sprejel senat Ustavnega sodišča. V izreku navedena sklepa je v
izpodbijanem delu razveljavil in zadevo vrnil Okrajnemu sodišču v Gornji
Radgoni v novo odločanje.
C.
8. Senat je to odločbo sprejel na podlagi
tretjega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija
Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in Jan Zobec. Odločbo je sprejel
soglasno.
mag. Marija Krisper Kramberger l.r.
Predsednica senata