Številka: U-I-219/09-18
Datum: 5. 5. 2010
O D L O Č B A
Ustavno sodišče je v postopku za oceno
ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Vlade Republike Slovenije, na seji
5. maja 2010
o d l o č i l o:
1. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Sežana –
vzhod (Uradni list RS, št. 116/08) se odpravi.
2. Do drugačne ureditve se uporabljajo naslednji predpisi:
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje PS 19 –
Lenivec v Sežani (Uradni list RS, št. 73/98),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje PS 8 –
Kidričeva soseska v Sežani (Uradni list RS, št. 73/98),
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje bolnišnice
Sežana (ureditvena območja Sb-06, Sb-08, Sb-09, I-03, I-05, I-06, O-04, Z-07,
Z-08, Z-09, Tc-08, Tc-09, Tc-10, Tc-11) (Uradni list RS, št. 124/04, Uradne
objave, št. 40/05, 41/05 – popr.),
– Odlok o zazidalnem načrtu za območje ZS 34 in PS 25 – »Ograde«
v Sežani (Uradni list RS, št. 38/98),
– Odlok o zazidalnem načrtu za območje ZS 11 – »Lehte« v Sežani
(Uradni list RS, št. 56/99, Uradne objave, št. 13/02),
– Odlok o ureditvenem načrtu za območje UC 1 – Sežana center 1 v
Sežani (Uradne objave, št. 35/02),
– Odlok o ureditvenem načrtu za območje US 50 – Gradišče v
Sežani (Uradni list RS, št. 73/98),
– Odlok o ureditvenem načrtu za območje US 12 – Vas v Sežani
(Uradni list RS, št. 73/98),
– Odlok o ureditvenem načrtu za območje UC 2 – Sežana center 2 v
Sežani (Uradni list RS, št. 114/2000 in 43/04),
– Odlok o ureditvenem načrtu za območje UC 9 – Športnorekreacijski
center v Sežani (Uradni list RS, št. 38/98, 43/01 in 23/04),
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za KS Sežana (Uradni
list RS, št. 81/02 in 86/02 – popr.).
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. Vlada je v skladu s 64. členom Zakona o
državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo in
48/09 – ZDU-1) vložila zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o
prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Sežana – vzhod (v nadaljevanju:
Odlok). Navaja, da je Občina sprejela Odlok, ne da bi predhodno izvedla
postopek celovite presoje vplivov na okolje (v nadaljevanju: CPVO), čeprav ji
je Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: Ministrstvo) izdalo
odločbo št. 35409-229/2008-JL z dne 25. 8. 2008 (v nadaljevanju: odločba o izvedbi
CPVO), s katero ji je naložilo izvedbo tega postopka. Ker naj Občina ne bi
upoštevala odločbe Ministrstva, naj ji ne bi bilo izdano potrdilo o
sprejemljivosti izvedbe izpodbijanega akta na okolje po četrtem odstavku 61.
člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 – v
nadaljevanju: ZPNačrt). Vlada navaja, da je Občina sprejela Odlok, ki je bil
pripravljen v nasprotju s pravili, kakršna določa ZPNačrt za prostorske akte,
za katere je treba izvesti CPVO, ter v nasprotju s 40. členom Zakona o varstvu
okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo in nasl. – v
nadaljevanju: ZVO-1), ki v slovenski pravni red implementira določbe Direktive
2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji
vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21. 7. 2001, str.
30 – v nadaljevanju: Direktiva 2001/42/ES) v povezavi z Direktivo Sveta
92/43/EGS o ohranjanju habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih
vrst (UL L 206, 22. 7. 1992, str. 7). Z neupoštevanjem odločbe naj bi Občina
posledično kršila določbe obeh direktiv. Predlaga odpravo izpodbijanega
prostorskega akta.
2. Občina odgovarja, da ji je Ministrstvo
odločbo o izvedbi CPVO vročilo šele 10. 9. 2008 (po preteku roka iz drugega
odstavka 58. člena ZPNačrt). Ta rok naj bi bil prekluziven, zato naj bi Občina
imela pravico nadaljevati postopek sprejemanja izpodbijanega akta. Ker naj bi
bila torej odločba o izvedbi CPVO izdana šele 49. dan po preteku zakonskega
roka, naj bi jo Občina štela v skladu s tretjim odstavkom 58. člena za
brezpredmetno. Prav zaradi dolgotrajnosti priprave prostorskih aktov naj bi
ZPNačrt skrajšal roke in določil zakonsko domnevo v primeru njihove
prekoračitve. Občina navaja, da je Upravno sodišče v sodbi št. I U 742/2009 z
dne 2. 7. 2009 sprejelo stališče, da morajo nosilci urejanja prostora
spoštovati roke, določene v ZPNačrt, sicer velja zakonska domneva, da je
soglasje dano. Po stališču Občine naj bi bila izdana odločba le smernica, s
katero se določa potreba po izvedbi CPVO. Kolikor naj bi šlo le za
instrukcijski rok, kot meni Vlada, naj bi bila Občina primorana v nedogled
čakati na odločitev Ministrstva. Pri pripravi izpodbijanega akta naj bi
nasprotna udeleženka upoštevala vse zahteve za načrtovanje prostorskih ureditev.
Izpodbijani akt naj ne bi ogrožal javnega interesa glede varstva okolja in
ohranjanja narave, ker naj ta Odlok ne bi ”dokončno” urejal posamezne gradnje.
Čeprav je Vlada mesto Sežana uvrstila v območje, ki izpolnjuje pogoje za
posebna območja varstva (Natura 2000), Občina meni, da na območjih, ki jih
ureja Odlok, ne gre za območja ohranjanja narave, ker gre za obstoječo strnjeno
gradnjo. Na območjih zavarovanih naravnih spomenikov naj Odlok ne bi urejal
konkretnih prostorskih ureditev.
3. Vlada navaja, da nasprotna udeleženka
zmotno meni, da je obveznost izvedbe postopka CPVO smernica nosilca urejanja
prostora. Edina povezava med institutom smernic ter odločitvijo o izvedbi
postopka CPVO naj bi bil zgolj rok, v katerem je treba izdati ta dokumenta. Pri
smernicah naj bi veljala pozitivna zakonska domneva, če niso izdane v
predpisanem zakonskem roku. Za odločitev o izvedbi postopka CPVO pa naj bi bil
določen instrukcijski rok. Vlada navaja, da gre za dvoje povsem različnih
dokumentov oziroma dejanj v postopku priprave prostorskih aktov, ki imata
različno vsebino in različne pravne posledice. Sklepanje Občine, da se
pozitivna pravna domneva v primeru molka organa nanaša tudi na izdajo odločbe o
obveznosti izvedbe postopka CPVO, je po mnenju Vlade napačna. Vlada navaja, da
Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno
prečiščeno besedilo in nasl. – v nadaljevanju: ZUP) in Zakon o upravnem sporu
(Uradni list RS, št. 105/06 – v nadaljevanju: ZUS-1) urejata institut molka
organa. Tako ZUP kot ZUS-1 določata, da ima molk organa v primeru ne-izdaje
odločbe v zakonskem roku za posledico, da lahko stranka vloži pritožbo oziroma
tožbo, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen. Niti ZVO-1, ki izvirno ureja
izdajo odločbe o obveznosti postopka CPVO, niti ZPNačrt, ki se nanj sklicuje,
naj te posledice zamude roka ne bi uredila drugače. Neupoštevanje izdane
odločbe o izvedbi CPVO v postopku priprave Odloka naj bi bilo nezakonito in naj
bi šlo tudi za neposredno kršitev obveznosti iz Direktive 2001/42/ES, ki je
implementirana v ZVO-1.
4. Občina odgovarja, da je predmet presoje
lahko le vsebinska skladnost izpodbijanega predpisa z Ustavo in z zakoni in ne
preverjanje posameznih faz v postopku sprejemanja Odloka, kot to zahteva Vlada.
Sprejemanje predpisa naj ne bi smelo biti vezano na upravne postopke in izdajo
upravnih odločb, ker ne gre za odločanje o konkretni upravni pravici. Občina
navaja, da je zahteva Vlade po svoji vsebini le vloga za izvršitev odločbe o
izvedbi CPVO in da ne gre za vprašanje ustavnosti in zakonitosti predpisa.
Prostorska ureditev po ZPNačrt, ko država s posamičnimi akti posega v izključno
pristojnost občin, da te lahko izdajajo predpise iz svoje pristojnosti, naj bi
bila v neskladju z Ustavo ter z Evropsko listino lokalne samouprave (Uradni
list RS, št. 57/96, MP, št. 15/96 – v nadaljevanju: MELLS).
5. Upravna enota Sežana je na poziv
Ustavnega sodišča pojasnila, da je bilo na podlagi izpodbijane ureditve izdanih
osem gradbenih dovoljenj in tri gradbena dovoljenja za nezahtevne objekte, ki
so že pravnomočna.
B.
6. Ustavno sodišče je s sklepom št.
U-219/09 z dne 7. 10. 2009 do končne odločitve Ustavnega sodišča začasno
zadržalo izvrševanje izpodbijanega Odloka in hkrati sprejelo sklep, da se
zadeva obravnava absolutno prednostno.
7. Odlok je prostorski izvedbeni akt, ki
določa merila in pogoje za graditev objektov in druge posege v prostor. Vlada
očita, da je Občina sprejela Odlok v nasprotju z ZPNačrt, ker ni izvedla
postopka CPVO.
8. Občina odgovarja, da ZPNačrt v delu, ki
ureja izdajo odločbe o sprejemljivosti vplivov na okolje, posega v izključno
pristojnost občin, da te lahko izdajajo predpise iz svoje pristojnosti.
Pristojnost lokalne samouprave pri prostorskem načrtovanju je omejena z
zakonskimi omejitvami, kar je v skladu s četrtim odstavkom 4. člena MELL. Tako
je lokalna samouprava omejena s cilji in z izhodišči širšega prostorskega
urejanja, z varstvom okolja in z drugimi, z zakonom urejenimi sektorskimi
posegi v okolje. Namen postopka sprejemanja prostorskih aktov je v tem, da se
skozi posamezne pravno urejene faze zagotovi čimbolj kakovostna in obsežna
razprava o prostorskem razvoju posamezne lokalne skupnosti. Šele na tak način
pridobi občinski svet potrebne podatke, ki jih skupaj z drugimi omejitvami
(državni prostorski akti, sektorski plani) upošteva pri tehtanju med
posameznimi rešitvami. Eno izmed temeljnih načel prostorskega načrtovanja je
trajnostni prostorski razvoj, ki se zagotavlja prav z usklajevanjem razvojnih potreb
z varstvenimi zahtevami v prostoru tako, da se ob upoštevanju obstoječih
kakovosti naravnih, grajenih in drugače ustvarjenih sestavin prostora ter
prepoznavnosti krajine dosega racionalna raba prostora za posamezne dejavnosti
(4. člen ZPNačrt). V postopku prostorskega načrtovanja sodelujejo nosilci
urejanja prostora (državni organi, organi lokalnih skupnosti, izvajalci javnih
služb in nosilci javnih pooblastil), ki imajo svoje pristojnosti na območju
občine. Ti nosilci urejanja prostora zastopajo javni interes. Cilj sodelovanja
nosilcev javnega interesa je, da občina pridobi informacije o potrebah
posameznih področij javnega pomena. Skupaj s pripombami iz javne razgrnitve in
javne obravnave prostorskega akta, ki jih občina pridobi od svojih občanov, dobi
lokalna skupnost informacije, ki predstavljajo interese in potrebe občanov in
organizacij, ki jih mora občina upoštevati in med njimi tehtati, ko odloča o
končni podobi prostorskega akta. Pri potrditvi iz četrtega odstavka 61. člena
ZPNačrt gre zgolj za nadzor pravne pravilnosti ureditve (postopek, vsebinske
omejitve), ne pa za primernost ureditve, saj je ta v izključni pristojnosti
lokalne samouprave.
9. V okviru urejanja lokalnih javnih zadev
ima občina pravico izdajati predpise, s katerimi normativno ureja pravna
razmerja. Načelo zakonitosti delovanja občine na področju normativnega
delovanja pomeni, da občinski predpisi, ki urejajo zadeve iz izvirne
pristojnosti občine, ne smejo biti v neskladju z zakoni (tretji odstavek 153.
člena Ustave). Pravnih razmerij torej ne smejo urejati v nasprotju z zakonskimi
določbami. V primeru, da zakonodajalec opredeli okvir pooblastila za normativno
urejanje, pa ne smejo preseči tega pooblastila. Takšno stališče je Ustavno
sodišče sprejelo že v odločbi št. U-I-348/96 z dne 27. 2. 1997 (Uradni list RS,
št. 17/97, in OdlUS VI, 25).
10. Na podlagi četrtega odstavka 96. člena
ZPNačrt se prostorski ureditveni pogoji iz 25. člena Zakona o urejanju naselij
in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju:
ZUNDPP) lahko spreminjajo in dopolnjujejo po določbah ZPNačrt, ki urejajo
občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN). To pomeni, da ima
Odlok vsebino, kot jo je določal 25. člen ZUNDPP, priprava in sprejetje Odloka
pa se vodita po postopku, določenem v ZPNačrt.
11. Postopek priprave in sprejemanja Odloka
se je leta 2006 začel po določbah Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS,
št. 110/02 in 8/03 – popr. – v nadaljevanju: ZUreP-1), ki so na podlagi drugega
odstavka 103. člena ZPNačrt prenehale veljati. Občina je na podlagi ZUreP-1
pripravila Program priprave PUP za mesto Sežana – vzhod (Uradni list RS, št.
82/06 – v nadaljevanju: Program). V Programu je Župan določil ureditveno
območje. Namen sprejetja Odloka je bil, da se veljavni prostorski ureditveni
pogoji novelirajo in dopolnijo ter se vanj vključijo tudi območja dosedanjih
zazidalnih načrtov. Na podlagi Programa je Občina izvedla prvo prostorsko
konferenco, pridobila smernice nosilcev urejanja prostora, pripravljene so bile
strokovne podlage in osnutek Odloka.
12. Po prvem odstavku 99. člena ZPNačrt se
postopki za sprejem prostorskih aktov po ZUNDPP nadaljujejo in končajo po
določbah ZPNačrt. Župan je na podlagi ZPNačrt sprejel Sklep o nadaljevanju:
priprave PUP za mesto Sežana – vzhod (Uradni list RS, št. 105/07 – v
nadaljevanju: Sklep). V Sklepu je določil, da se osnutek Odloka pošlje
Ministrstvu, da odloči o izvedbi postopka CPVO. Hkrati pa je v terminski plan
priprave akta že uvrstil pripravo okoljskega poročila. Osnutek Odloka je
Ministrstvo prejelo 23. 6. 2008. Z odločbo o izvedbi CPVO, ki jo je Občina
prejela dne 10. 9. 2008, ji je naložilo, naj v skladu s 40. členom ZVO-1 izvede
postopek CPVO. Občina te odločitve Ministrstva ni upoštevala, in je 27. 11.
2008 Občinski svet Odlok sprejel.
13. Postopek priprave OPPN je urejen v
določbah od 57. člena do 61.a člena ZPNačrt. Po četrtem odstavku 58. člena
ZPNačrt ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v roku 30 dni pisno sporoči
občini, ali je za OPPN treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Kadar
je za OPPN treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, občina za
dopolnjen osnutek zagotovi okoljsko poročilo in ga skupaj z dopolnjenim
osnutkom OPPN pošlje ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja (drugi odstavek
59. člena ZPNačrt). Pred sprejemom prostorskega akta na občinskem svetu mora
občina pridobiti potrdilo, da so vplivi njegove izvedbe na okolje sprejemljivi
(četrti odstavek 61. člena ZPNačrt).
14. Po drugem odstavku 99. člena ZPNačrt se
za prostorske izvedbene akte izvede postopek CPVO skladno z ZVO-1. To pomeni,
da se tudi po uveljavitvi ZPNačrt prostorski akti še vedno pripravljajo po dveh
ločenih postopkih: po postopku, ki ga določa ZPNačrt, in po posebnem
dvostopenjskem upravnem postopku CPVO po predpisih o varstvu okolja. ZPNačrt
določa le način in dejanja, kjer se v postopek priprave prostorskega akta
vključi določena faza ali dejanje iz postopka CPVO. Z novo ureditvijo je bila
dosežena le časovna uskladitev obeh vrst postopkov.
15. Ministrstvo je odločbo o izvedbi CPVO
izdalo po roku iz drugega odstavka 58. člena ZPNačrt. Občina pojasnjuje, da
postopka CPVO ni izvedla, ker odločba ni bila izdana v prekluzivnem roku 30
dni, zato po njenem stališču velja, kot v primeru (ne)izdaje smernic, zakonska
domneva iz tretjega odstavka 58. člena ZPNačrt. To stališče utemeljuje tudi s
sodbo Upravnega sodišča št. I U 742/2009. Ta odločitev Upravnega sodišča se
nanaša na drugačno dejansko in pravno stanje zadeve, in sicer gre v tem primeru
za potrditev predloga občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju: OPN), za
katerega je veljalo (sodba je bila izdana pred uveljavitvijo novele ZPNačrt),
da mora Ministrstvo sklep o potrditvi izdati v roku 75 dni od prejema predloga
OPN ali v istem roku predlagati Vladi, naj odloči o njegovi potrditvi, sicer se
šteje, da je predlog OPN potrjen (v tem primeru naj bi šlo za prekoračitev
prekluzivnega roka iz 7. točke drugega odstavka 51. člena ZPNačrt).
16. Trditev Občine, da je odločba o izvedbi
CPVO le smernica, s katero se odloči o izvedbi postopka celovite presoje
vplivov na okolje, je zmotna. Vsebina in pravne posledice smernice ter odločbe
o izvedbi postopka CPVO so različne. Smernice so dokument, v katerem nosilci
urejanja prostora konkretizirajo določbe predpisov s svojega delovnega področja
na območje, ki je predmet načrtovanja, in na načrtovane posege v prostor ali
prostorske ureditve (23. točka prvega odstavka 2. člena ZPNačrt). Za smernice
velja, da morajo biti izdane v prekluzivnem roku 30 dni, sicer se po tretjem
odstavku 58. člena ZPNačrt šteje, da nosilci urejanja prostora smernic nimajo.
Odločba o izvedbi CPVO je upravni akt, s katerim je bilo na podlagi 40. člena
ZVO-1 odločeno, da je Občina dolžna izvesti postopek CPVO. Rok za izdajo
odločbe je sicer enak kot pri izdaji smernic, vendar je ta rok instrukcijski in
ne prekluzivni, kot zmotno meni nasprotna udeleženka. V primeru prekoračitve
instrukcijskega roka (molk organa) je po tretjem odstavku 28. člena ZUS-1
dopusten upravni spor. Občina tožbe zaradi (ne)izdaje upravnega akta v
zakonskem roku iz drugega odstavka 58. člena ZPNačrt ni vložila, temveč je že
po izdaji odločbe o izvedbi CPVO Odlok sprejela, ne da bi izvedla postopek
CPVO. Ker Občina ni upoštevala odločbe o izvedbi CPVO, ni mogla pridobiti
potrdila iz četrtega odstavka 61. člena ZPNačrt, da so vplivi prostorskega akta
na okolje sprejemljivi, zato ni bila izpolnjena procesna predpostavka za
sprejem Odloka.
17. Glede na navedeno je Odlok v neskladju
s četrtim odstavkom 61. člena ZPNačrt v povezavi s 40. členom ZVO-1. Vlada je
predlagala odpravo izpodbijanega odloka. Pri presoji, ali bo Odlok razveljavilo
ali odpravilo, je Ustavno sodišče upoštevalo, da je na podlagi izpodbijanega
akta izdanih že enajst pravnomočnih gradbenih dovoljenj, zato je Odlok odpravilo.
Po prvem odstavku 46. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št.
64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju: ZUstS) vsakdo, ki so mu
nastale škodljive posledice s posamičnim aktom, ki je bil izdan na podlagi
odpravljenega predpisa, lahko zahteva spremembo ali odpravo gradbenega
dovoljenja pri Upravni enoti Sežana (1. točka izreka).
18. Ker je Ustavno sodišče Odlok odpravilo,
je v skladu z drugim odstavkom 40. člena ZUstS določilo način izvršitve
odločbe. Za območje, ki ga je urejal Odlok, se bodo, do drugačne ureditve,
skladne z zakonom, uporabljali predpisi, ki so do uveljavitve Odloka urejali to
območje (2. točka izreka).
C.
19. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo
na podlagi drugega odstavka 45. člena in drugega odstavka 40. člena ZUstS ter
prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni
list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki
dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag.
Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je
sprejelo soglasno.
Jože Tratnik l.r.
Predsednik