Odločba o ugotovitvi, da je tretji odstavek 3. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost v neskladju z Ustavo, in o razveljavitvi sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča in sodbe Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka v Murski Soboti

Številka: U-I-214/09

Up-2988/08-29

Datum: 8. 7. 2010

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku, začetem s sklepom Ustavnega sodišča, in v postopku odločanja o ustavni pritožbi Franca Frumna, Radenci, ki ga zastopa Branko Lutarič, odvetnik v Murski Soboti, na seji 8. julija 2010

o d l o č i l o :

1. Tretji odstavek 3. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 34/96, 3/98, 81/2000 in 97/01) je v neskladju z Ustavo.

2. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku šestih mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

3. Do odprave ugotovljenega neskladja se od odpravnin, izplačanih zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ne plačujejo prispevki delavcev za socialno varnost.

4. Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1593/2007 z dne 14. 10. 2008 in sodba Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka v Murski Soboti, št. Pd 198/2007 z dne 30. 10. 2007 se razveljavita in zadeva se vrne Delovnemu sodišču v Mariboru, Oddelku v Murski Soboti, v novo odločanje.

5. Pritožnik sam nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnika (tožnika v delovnem sporu) za plačilo zneska 916,11 EUR, ki mu ga je delodajalec odtegnil pri izplačilu odpravnine ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zaradi obveznosti plačila prispevkov za socialno varnost. Višje delovno in socialno sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnika zoper prvostopenjsko odločitev. Sodišči sta svojo odločitev oprli na stališče, da se po tretjem odstavku 3. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (v nadaljevanju ZPSV) prispevki za socialno varnost plačujejo od vseh prejemkov iz delovnega razmerja, razen od odpravnin, izplačanih zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov, in od premij prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, od katerih se v skladu s pokojninskimi predpisi ne plačujejo prispevki za socialno varnost. Pri tem sta šteli, da se pojem »odpravnina, izplačana v primeru prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov« ne more nanašati na odpravnine, izplačane zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Višje delovno in socialno sodišče je pritožniku ob tem tudi pojasnilo, da (upoštevaje, da se lahko zakonsko določena oprostitev plačila prispevkov nanaša le na odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov) natančnejša opredelitev odpravnin iz operativnih razlogov v Pravilniku o določitvi odpravnin zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov za namene izvajanja Zakona o dohodnini in Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 114/02 in nasl. – v nadaljevanju Pravilnik) za njegov primer ni odločilna in da so zato neutemeljene njegove pritožbene navedbe o neustavnosti oziroma nezakonitosti Pravilnika. Zavrnilo je tudi očitke pritožnika, da bi ga lahko po prvi alineji petega odstavka 3. člena ZPSV plačilo prispevkov za socialno varnost bremenilo kvečjemu v delu, kolikor prejeti znesek odpravnine presega s predpisom Vlade določeni znesek prejemkov, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ne vštevajo v osnovo za davek od osebnih prejemkov. Ugotovilo je namreč, da je Vlada Republike Slovenije takšen znesek določila le za odpravnino ob upokojitvi.

2. Pritožnik zatrjuje kršitev 2., 5., 14., 15. in 50. člena Ustave. Meni, da za odločitev sodišč ni pravne podlage. Navaja, da bi bilo treba glede obveznosti plačila prispevkov od odpravnine pravni položaj delavcev, odpuščenih zaradi nesposobnosti, izenačiti s pravnim položajem delavcev, odpuščenih zaradi poslovnih razlogov, ki niso obremenjeni z obveznostjo plačila prispevkov od odpravnine. Razlog za zavrnitev njegovega tožbenega zahtevka vidi v Pravilniku, ki med odpravninami, od katerih se ne plačujejo prispevki za socialno varnost, ne navaja odpravnine v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti. Pravilniku očita nezakonitost in neskladje z 2., 14., 147. in 153. členom Ustave. Navaja, da so osnove za odpravnine, pravne posledice in namen odpravnin po 109. členu Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07 – v nadaljevanju ZDR) enaki, Pravilnik pa naj bi delavce postavil v neenakopraven položaj. Glede na to, da se prispevki, plačani od odpravnin, naj ne bi šteli v pokojninsko osnovo, naj bi dejansko pomenili obdavčitev. Pritožnik meni, da bi zakonodajalec, če bi imel namen uvesti prispevke od odpravnin zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, to v 3. člen ZPSV tudi zapisal, ta določba pa je glede plačevanja prispevkov od odpravnin ostala nespremenjena tudi po uveljavitvi ZDR. Meni tudi, da bi bilo, upoštevaje drugi odstavek 1. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06 in 76/08 – v nadaljevanju Uredba), ki govori o smiselni uporabi te Uredbe za potrebe (med drugimi) 3. člena ZPSV, in ob ustrezni razlagi 3. člena ZPSV, mogoče šteti, da se prispevki od odpravnine ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti plačujejo le od zneska odpravnine, ki presega višino, določeno v Uredbi. Predlaga, naj Ustavno sodišče ugodi njegovi ustavni pritožbi, in zahteva povračilo stroškov postopka z ustavno pritožbo.

3. Ustavno sodišče je ustavno pritožbo s sklepom št. Up-2988/08 z dne 10. 9. 2009 sprejelo v obravnavo. Sklep je sprejelo na podlagi tretjega odstavka 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS), ki omogoča, da Ustavno sodišče, če gre za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve, obravnava tudi ustavno pritožbo, ki sicer na podlagi prve alineje drugega odstavka 55.a člena ni dovoljena, ker znesek vrednosti spornega predmeta v tej zadevi ne presega 2.000,00 EUR. V skladu s prvim odstavkom 56. člena ZUstS je o sprejemu obvestilo Višje delovno in socialno sodišče. Na podlagi drugega odstavka 56. člena ZUstS je ustavno pritožbo poslalo v odgovor pritožnikovemu delodajalcu kot nasprotni stranki iz delovnega spora. Ta nanjo ni odgovoril.

4. V postopku odločanja o ustavni pritožbi je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 59. člena ZUstS začelo postopek za oceno ustavnosti tretjega odstavka 3. člena ZPSV. Sklep o začetku postopka za oceno ustavnosti ZPSV je skupaj s priloženo ustavno pritožbo poslalo Državnemu zboru Republike Slovenije.

5. Državni zbor v odgovoru navaja, da tretji odstavek 3. člena ZPSV ni v neskladju z Ustavo. Pojasnjuje, da je neplačevanje prispevkov za socialno varnost izjema. Ti primeri naj bi bili drugačni od položaja, zaradi katerega je prenehalo delovno razmerje pritožniku, in po vsebini takšne narave, da upravičujejo drugačno ureditev. Po vsebini naj bi šlo pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov za razloge, na katere delavci nimajo vpliva, kar pa naj ne bi veljalo za primer odpovedi iz razloga nesposobnosti. Sicer se Državni zbor strinja s stališčem Vlade.

6. Vlada v mnenju pojasnjuje, da je osnovno pravilo ZPSV, da se prispevki za socialno varnost plačujejo od vseh prejemkov iz delovnega razmerja. Le na ta način naj bi bilo mogoče zagotoviti uresničitev temeljnih načel socialnih zavarovanj in ohraniti sistem finančno stabilen in pravičen v smislu sorazmerne porazdelitve bremen. Izjeme naj bi bile določene le za prejemke, pri katerih se s tem dosegajo socialnovarstveni ali kakšni drugi cilji. Oprostitev plačila prispevkov od odpravnin, izplačanih zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, naj bi bila določena z namenom razbremeniti delodajalce, ki morajo odpuščati iz poslovnih razlogov, in kot socialnovarstveni ukrep za delavce, ki so odpuščeni iz razlogov, ki niso na njihovi strani. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti takšni razlogi z vidika namena ukrepa po mnenju Vlade niso podani. Glede očitkov v zvezi s Pravilnikom Vlada navaja, da naj bi bilo z njim določeno le, katere odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi po ZDR po vsebini ustrezajo odpravninam zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov, nikakor pa se z njim ne določajo obveznosti plačevanja prispevkov. Prereka tudi navedbe pritožnika, da naj bi šlo pri prispevkih od odpravnin dejansko za davek, in poudarja, da je temeljna značilnost davkov nenamenskost. Prva alineja petega odstavka 3. člena ZPSV o plačilu prispevkov le od prejemka v delu, ki presega določeni znesek, pa se lahko po mnenju Vlade nanaša le na odpravnine ob upokojitvi.

B. – I.

7. Pritožnik izpodbija odločitvi sodišč o zavrnitvi tožbenega zahtevka za izplačilo zneska v višini prispevkov za socialno varnost, ki so mu bili odtegnjeni od odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Plačilo prispevkov za socialno varnost od prejemkov iz delovnega razmerja, ki bremenijo delavce, je urejeno v 3. členu ZPSV. Splošno pravilo je, da se prispevki za socialno varnost plačujejo od vseh prejemkov iz delovnega razmerja, in to od celotnega zneska bruto prejemkov (prvi do četrti odstavek 3. člena). Izjeme od tega pravila so določene v tretjem in petem odstavku 3. člena ZPSV. Po tretjem odstavku 3. člena ZPSV se prispevki ne plačujejo od odpravnin, izplačanih zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih, in od premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, od katerih se po drugem odstavku 368. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne plačujejo prispevki za socialno varnost. Po petem odstavku 3. člena ZPSV se prispevki od določenih prejemkov iz delovnega razmerja plačujejo le od določenega dela teh prejemkov oziroma nad določenim zneskom teh prejemkov.

8. Po tretjem odstavku 3. člena ZPSV se prispevki za socialno varnost ne plačujejo od odpravnin, izplačanih zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov. Tako določena oprostitev plačila prispevkov se ne more nanašati na odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Zakon namreč na tem mestu ohranja terminologijo prejšnjega Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. – v nadaljevanju ZDR90) kot zakona, ki je veljal v obdobju, ko je bila omenjena oprostitev vključena v ZPSV.¹ Pri tem pa je z institutom prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov mogoče enačiti le tiste načine odpovedi pogodbe o zaposlitvi po novem ZDR, kjer zaradi različnih razlogov na strani delodajalca preneha potreba po delu delavca. Pod pojem odpravnina iz tretjega odstavka 3. člena ZPSV je zato mogoče uvrstiti le odpravnine, ki se izplačajo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov (v širšem smislu),² ne pa tudi odpravnino zaradi odpovedi iz razloga nesposobnosti, ker pri tej vrsti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne gre za prenehanje potrebe po delu delavca. Glede na navedeno se pritožnik tudi ne more sklicevati na to, da je bil razlog za zavrnitev njegovega zahtevka Pravilnik, ker ta med odpravnine, od katerih se ne plačujejo prispevki za socialno varnost, ne uvršča tudi odpravnine ob odpovedi iz razloga nesposobnosti. Pravilnik, ki lahko le podrobneje razčlenjuje zakonsko ureditev, namreč takšne oprostitve, ker ta ni predvidena z ZPSV, ni mogel določiti.³

9. Neutemeljeni so tudi očitki pritožnika, da bi moral biti upravičen vsaj do delne oprostitve plačila prispevkov, kar naj bi izhajalo iz prve alineje petega odstavka 3. člena ZPSV v povezavi z Uredbo. Po tej določbi se prispevki za socialno varnost pri »odpravnini« obračunavajo in plačujejo v delu, ki presegajo s predpisom Vlade določeni znesek teh prejemkov, ki se v skladu z Zakonom o dohodnini ne vštevajo v davek od osebnih prejemkov. Upoštevaje Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 51/10 – uradno prečiščeno besedilo – ZDoh-2) in Uredbo, ki takšno delno oprostitev plačevanja prispevkov določata le za odpravnino ob upokojitvi (7. točka prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 in 10. člen Uredbe), pa je jasno, da se pojem odpravnina iz prve alineje petega odstavka 3. člena ZPSV ne more nanašati na odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, temveč le na odpravnino ob upokojitvi.

B. – II.

Presoja skladnosti tretjega odstavka 3. člena ZPSV z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave)

10. Po tretjem odstavku 3. člena ZPSV so odpravnine, izplačane zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, obremenjene s plačilom prispevkov za socialno varnost, medtem ko to ne velja za odpravnine, izplačane zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Glede na očitke pritožnika o neenaki obravnavi delavcev je moralo Ustavno sodišče v nadaljevanju presoditi, ali je takšna ureditev skladna z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave).

11. Načelo enakosti pred zakonom zakonodajalca zavezuje, da obravnava enake položaje enako, pri čemer dopušča različno urejanje enakih položajev, če obstajajo za takšno razlikovanje razumni in stvarni razlogi. Delavci, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in delavci, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, so ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi v bistveno enakih položajih. Oboji ostanejo brez zaposlitve in s tem brez plače kot dohodka za preživljanje. Pod predpisanimi pogoji imajo v skladu z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo) pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost. Oboji so upravičeni tudi do odpravnine ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jim v določeni meri zagotavlja socialno varnost ob izgubi zaposlitve.

12. Iz odgovora Državnega zbora in mnenja Vlade izhaja, da je razlog za to, da se prispevki za socialno varnost ne plačujejo le od odpravnin zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, v tem, da so plačila prispevkov oproščeni le delavci, ki so odpuščeni iz razlogov, ki niso na njihovi strani. Poleg tega naj bi bila takšna oprostitev določena z namenom razbremenitve delodajalcev, ki morajo odpuščati iz poslovnih razlogov.

13. Sklicevanje na to, da gre le pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga za odpoved iz razlogov, ki niso na strani delavca, medtem ko so pri odpovedi iz razloga nesposobnosti razlogi za takšno odpoved na strani delavca, ne more utemeljiti spornega razlikovanja. Po drugi alineji prvega odstavka 88. člena ZDR je razlog nesposobnosti opredeljen kot nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, oziroma kot neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje ali ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja.⁴ Razlog nesposobnosti torej obsega subjektivno, to je dejansko nesposobnost (ko delavec ne more pravočasno, strokovno in kvalitetno izpolnjevati obveznosti, ker na primer ni dovolj spreten ali nima dovolj znanja) in pa objektivno nesposobnost (v smislu neizpolnjevanja predpisanih pogojev za opravljanje določenega dela).⁵ Bistveno pri tem je, da v zvezi z nastankom okoliščin, ki opredeljujejo razlog nesposobnosti, delavcu ni mogoče očitati ravnanja, ki bi pomenilo kršenje pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, kar bi imelo za posledico odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po tretji alineji prvega odstavka 88. člena ZDR. Gre namreč za to, da delavec glede na svoje psihofizične lastnosti in zmožnosti ter strokovnost ne zmore več opravljati del, za katera se je zavezal po pogodbi o zaposlitvi.⁶ Upoštevaje navedeno pa za razlikovanje zgolj na podlagi tega, iz čigave sfere izhajajo razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne da bi se pri tem upoštevalo, ali je delavcu mogoče očitati ravnanja, ki bi pomenila krivdni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni razumnih razlogov. Nepriznavanje ugodnosti, kot jo pomeni oprostitev plačila prispevkov od odpravnine, zgolj na podlagi tega, da izhajajo razlogi za odpoved iz sfere delavca, učinkuje namreč kot sankcija zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz takšnih razlogov. To pa, glede na to, da gre za razloge, na katere delavec ne more vplivati, ni razumno.

14. V zvezi s tem kaže dodati, da je, kar se tiče samega položaja delavcev ob odpovedi in v zvezi s tem zlasti glede pravice do odpravnine, zakonodajalec tudi sam izenačil delavce, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov oziroma iz razlogov nesposobnosti. Zakonodajalec je tako v primerih obeh odpovednih razlogov določil obveznost delodajalca, da pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi preveri, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo, in mu, če ta možnost obstaja, ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi (tretji odstavek 88. člena in 90. člen ZDR). V primerih obeh odpovednih razlogov so enako določeni tudi roki, v katerih mora delodajalec podati odpoved (šesti odstavek 88. člena ZDR), prav tako pa tudi minimalni odpovedni roki (drugi odstavek 92. člena ZDR). Obe skupini delavcev je zakonodajalec izenačil tudi glede pravice do odpravnine. Delodajalec je namreč delavcu dolžan izplačati odpravnino tako v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov kot v primeru odpovedi iz razloga nesposobnosti. Pri tem sta v primerih obeh odpovednih razlogov določeni enaka osnova za izračun in enaka višina odpravnine (109. člen ZDR).⁷ Glede na v osnovi tako izenačeni položaj obeh skupin delavcev pa ni razumljivo, zakaj naj bi okoliščina, na čigavi strani (delavčevi ali delodajalčevi) so podani razlogi za odpoved, vplivala le na ugodnost glede oprostitve plačila prispevkov od odpravnine.

15. Razlog za različno ureditev obveznosti plačevanja prispevkov od odpravnin, izplačanih ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov oziroma iz razloga nesposobnosti, naj bi bil tudi v razbremenitvi delodajalcev, ki odpuščajo iz poslovnih razlogov. Oprostitev plačila prispevkov od odpravnin, izplačanih v primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, naj bi bila namreč določena prav s tem namenom. Ustavno sodišče ugotavlja, da to ne more držati glede tistega dela prispevkov, za plačilo katerih so zavezanci delavci. Prispevke za socialno varnost od posameznih prejemkov iz delovnega razmerja plačujejo namreč praviloma delodajalci in delavci,⁸ in sicer po različnih stopnjah.⁹ Pri tem se prispevki delavcev plačujejo iz njihove bruto plače, bruto nadomestila plače oziroma drugih prejemkov iz delovnega razmerja, od katerih se plačujejo prispevki. V delu, v katerem se oprostitev plačila prispevkov nanaša na prispevke, za plačilo katerih so zavezanci delavci, zato ta oprostitev ne bo pomenila zmanjšanja obveznosti delodajalca, temveč le to, da bo ta del prejemka, ki bi bil sicer odveden za prispevke, ostal delavcu. To velja tudi za odpravnino, ker je po ustaljeni sodni praksi osnova za njeno plačilo bruto plača (glej npr. sklep Vrhovnega sodišča v zadevi št. VIII Ips 133/2003 z dne 16. 12. 2003). Zato s sklicevanjem na razbremenitev delodajalcev ni mogoče utemeljiti različne obremenjenosti odpravnin s plačilom prispevkov v delu, v katerem gre za prispevke delavcev.

16. Glede na navedeno niso izkazani razumni razlogi za različno ureditev obveznosti plačevanja prispevkov od odpravnin, izplačanih zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in odpravnin, izplačanih zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Tretji odstavek 3. člena ZPSV je zato v tem obsegu v neskladju z načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Na podlagi prvega odstavka 48. člena ZUstS je Ustavno sodišče o tem sprejelo ugotovitveno odločbo (1. točka izreka). Razveljavitev izpodbijane določbe namreč nomotehnično ni mogoča. Na podlagi drugega odstavka 48. člena ZUstS je Ustavno sodišče zakonodajalcu naložilo, naj ugotovljeno neskladje odpravi v roku šestih mesecev po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije (2. točka izreka).

17. Ustavno sodišče lahko na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS določi način izvršitve svoje odločbe. Da bi bila v času do odprave ugotovljenega neskladja z Ustavo zagotovljena enaka obravnava upravičencev do odpravnin zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in zaradi razloga nesposobnosti, je Ustavno sodišče odločilo, da se do odprave ugotovljenega neskladja od odpravnin, izplačanih zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ne plačujejo prispevki delavcev za socialno varnost.

B. – III.

Odločitev o ustavni pritožbi

18. Ker izpodbijana odločitev sodišč temelji na določbi ZPSV, za katero je Ustavno sodišče presodilo, da ni v skladu z drugim odstavkom 14. člena Ustave, je Ustavno sodišče ugodilo tudi ustavni pritožbi in sodbi Višjega delovnega in socialnega sodišča ter Delovnega sodišča v Mariboru razveljavilo. Zadevo je vrnilo Delovnemu sodišču v Mariboru, Oddelku v Murski Soboti, v novo odločanje (4. točka izreka).

19. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po prvem odstavku 49. člena ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Ker v obravnavani zadevi ni bilo razloga za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče odločilo, da pritožnik sam nosi stroške postopka z ustavno pritožbo (5. točka izreka).

C.

20. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 48. člena, drugega odstavka 40. člena, prvega odstavka 59. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik l.r.

Predsednik

_______________________

1 Ta oprostitev je bila določena s 3. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 81/00 – ZPSV-C).

2 Med takšne primere odpovedi pogodbe o zaposlitvi je, kot to izhaja tudi iz Pravilnika, mogoče uvrstiti:

– redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov (prva alineja prvega odstavka 88. člena ZDR),

– odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja, sodne likvidacije, potrjene prisilne poravnave in v drugih primerih začetega postopka za prenehanje delodajalca (103., 106. in 108. člen ZDR),

– odpoved s strani delavca zaradi poslabšanja pravic iz pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov (tretji odstavek 73. člena ZDR).

3 Da je Pravilnik pojem »odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja iz poslovnih razlogov« razčlenil v skladu z zakonsko ureditvijo oziroma pomenom pojma »prenehanje delovnega razmerja iz poslovnih razlogov« v smislu nove delovnopravne ureditve, izhaja tudi iz sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-332/04 z dne 7. 2. 2007.

4 Drugi razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po ZDR so:

– poslovni razlog, če pri delodajalcu prenehajo potrebe po opravljanju delavčevega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca (1. alineja prvega odstavka 88. člena ZDR);

– krivdni razlog, kjer gre za kršenje pogodbenih obveznosti ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja (3. alineja prvega odstavka 88. člena ZDR);

– odpoved zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma v skladu s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov (3. alineja prvega odstavka 88. člena ZDR).

5 Glej B. Kresal v: B. Kresal, K. Kresal Šoltes, D. Senčur Peček, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem in stvarnim kazalom, Založniška hiša Primath, Ljubljana 2002, str. 355–357.

6 Primerjaj z E. Horvat Korpič v: E. Horvat Korpič (red.), Pogodba o zaposlitvi in podjetniška kolektivna pogodba, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 283.

7 Tudi Konvencija Mednarodne organizacije dela št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (Uradni list SFRJ, MP, št. 4/84, Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Unesca, mednarodnih večstranskih pogodb o zračnem prometu, konvencij MOD, konvencij mednarodne pomorske organizacije, carinskih konvencij in nekaterih drugih mednarodnih večstranskih pogodb, Uradni list RS, št. 54/92, MP, št. 15/92) predvideva možnost izgube pravice do odpravnine le za primer prenehanja delovnega razmerja, povezanega z obnašanjem, ne pa tudi s sposobnostjo delavca (glej 12. člen v zvezi s 4. členom te konvencije).

8 Zgolj delodajalci plačujejo prispevke za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem (10. člen ZPSV), in prispevke (za vse pravice) iz zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (1. točka 12. člena ZPSV).

9 Prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačujejo zavarovanci po 15,5-odstotni stopnji in delodajalci po 8,85-odstotni stopnji (8. člen ZPSV). Prispevke za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela (za vse pravice) plačujejo zavarovanci po 6,36-odstotni stopnji in delodajalci po 6,56-odstotni stopnji (1. točka 11. člena ZPSV). Prispevke za starševsko varstvo plačujejo zavarovanci po 0,10-odstotni stopnji in delodajalci po enaki stopnji (13. člen ZPSV). Prispevke za zaposlovanje plačujejo zavarovanci po 0,14-odstotni stopnji, delodajalci pa po 0,06-odstotni stopnji (14. člen ZPSV).