O D L O Č B A
Ustavno sodišče je v postopku za oceno
ustavnosti, začetem z zahtevo Višjega delovnega in socialnega sodišča, na seji
1. decembra 2011
o d l o č i l o:
Peti odstavek 55. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa
za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08 in
4/10) je bil v neskladju z Ustavo.
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. Višje delovno in socialno sodišče (v
nadaljevanju predlagatelj) zahteva oceno ustavnosti petega odstavka 55. člena
Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK).
Pojasnjuje, da je na podlagi 156. člena Ustave in prvega odstavka 23. člena
Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno
besedilo – v nadaljevanju ZUstS) prekinilo postopek odločanja o pritožbi
tožnice, zaposlene v javnem zavodu na področju kulture, zaradi plačila
odpravnine zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Po
mnenju predlagatelja naj bi izpodbijana določba na ustavno nedopusten način
neenako obravnavala zaposlene v javnih zavodih na področju kulture glede
pravice do odpravnine v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz
poslovnega razloga z javnimi uslužbenci, za katere velja Zakon o javnih
uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo in 65/08 –
v nadaljevanju ZJU), oziroma z delavci, za katere velja Zakon o delovnih
razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07 – v nadaljevanju ZDR).
Predlagatelj navaja, da niti ZDR niti ZJU ne omejujeta pravice do odpravnine
zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z možnostjo
delavca do upokojitve. Za takšno razlikovanje naj ne bi bilo stvarnih in
razumnih razlogov, zato naj bi bila izpodbijana ureditev v neskladju z drugim
odstavkom 14. člena Ustave. Predlagatelj zatrjuje tudi neskladje izpodbijane
določbe z 12. členom Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 158 o
prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (Uradni list SFRJ, MP, št.
4/84, Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Unesca, mednarodnih
večstranskih pogodb o zračnem prometu, konvencij MOD, konvencij mednarodne
pomorske organizacije, carinskih konvencij in nekaterih drugih mednarodnih
večstranskih pogodb, Uradni list RS, št. 54/92, MP, št. 15/92 – v nadaljevanju
Konvencija MOD št. 158), ki odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi kot
oblike varstva dohodka v primeru prenehanja delovnega razmerja ne pogojuje z
izpolnjevanjem pogojev za upokojitev. Izpodbijana določba naj bi zato
zmanjševala obseg pravic, ki jih delavcem priznava ratificirani mednarodni
sporazum. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano določbo razveljavi.
2. Državni zbor Republike Slovenije je v
odgovoru pritrdil navedbam predlagatelja. Strinjal se je tudi z mnenjem Vlade
Republike Slovenije, da je izpodbijano določbo treba spremeniti oziroma črtati.
Vlada je v mnenju dodatno pojasnila, da je bil namen izpodbijane določbe ob
sprejemu zakona usmerjen v preprečitev podvajanja izplačevanj odpravnin iz
naslova redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in odpravnin
zaradi upokojitev. Glede na stanje zaposlovanja na področju kulture pa naj bi
tako podpirali upokojevanje kadrov.
3. Odgovor Državnega zbora in mnenje Vlade
sta bila poslana predlagatelju, ki nanju ni odgovoril.
B. – I.
4. Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS,
št. 20/11 – v nadaljevanju ZUJIK-D) je peti odstavek 55. člena ZUJIK prenehal
veljati (1. člen ZUJIK-D). Če je predpis med postopkom pred Ustavnim sodiščem v
izpodbijanem delu prenehal veljati ali je bil spremenjen ali dopolnjen, Ustavno
sodišče odloči o njegovi ustavnosti oziroma zakonitosti, če predlagatelj ali
pobudnik izkaže, da niso bile odpravljene posledice protiustavnosti oziroma
nezakonitosti (drugi odstavek 47. člena ZUstS). V obravnavanem primeru je
zahtevo za oceno ustavnosti vložilo Višje delovno in socialno sodišče. Ker bo
po odločitvi Ustavnega sodišča Višje delovno in socialno sodišče moralo v
postopku odločanja o pravnem sredstvu odločiti o pravilnosti in zakonitosti
stališč nižjega sodišča, sprejetih na podlagi izpodbijane zakonske določbe, ki
sicer ne velja več, je pogoj iz 47. člena ZUstS izpolnjen.
B. – II.
5. Peti odstavek 55. člena ZUJIK se je
glasil: »Delavec, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev, nima pravice do
odpravnine iz prejšnjega odstavka.«
6. Predlagatelj zatrjuje, da je bila
izpodbijana določba v neskladju z načelom enakosti pred zakonom iz drugega
odstavka 14. člena Ustave, ker zaposlene v javnih zavodih na področju kulture, ki
izpolnjujejo pogoje za upokojitev, glede pravice do odpravnine, če jim je redno
odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v primerjavi z
zaposlenimi, za katere velja ZDR oziroma ZJU, obravnava neenako oziroma
arbitrarno, ne da bi za takšno razlikovanje obstajal razumen razlog, ki bi
izhajal iz narave stvari.
7. Po ustaljeni ustavnosodni presoji
splošno načelo enakosti pred zakonom terja, da zakonodajalec bistveno enake
položaje ureja enako. Če zakonodajalec takšne položaje ureja različno, pa mora
za razlikovanje obstajati razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari.(1) Načelo
enakosti pred zakonom torej ne pomeni, da predpisi ne bi smeli različno urejati
enakih položajev pravnih subjektov, ampak da tega ne smejo početi samovoljno,
brez razumnega in stvarnega razloga.
8. Zaposleni v javnih zavodih na področju
kulture so javni uslužbenci (druga alineja drugega odstavka 1. člena ZJU). Za
njihova delovna razmerja ter za pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja
veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivne pogodbe, če ZJU
ali drug poseben zakon ne določa drugače (prvi odstavek 5. člena ZJU). ZJU
ureja le pravico do odpravnine javnim uslužbencem v državnih organih in upravah
lokalnih skupnosti (šesti odstavek 158. člena ZJU).(2) Posebne
določbe, ki bi urejala odpravnino(3) zaradi redne odpovedi pogodbe o
zaposlitvi iz poslovnega razloga javnim uslužbencem, zaposlenih v javnih
zavodih, ZJU nima.
9. Glede odpravnine delavcev v javnih
zavodih na področju kulture torej velja ZDR, vendar posebnosti delovnih
razmerij zaposlenih v javnih zavodih na področju kulture ureja tudi ZUJIK.
ZUJIK določa, da ima delavec, ki se mu redno odpove pogodba o zaposlitvi,
pravico do ustrezne odpravnine zaradi odpovedi iz poslovnega razloga v skladu z
zakonom in kolektivno pogodbo (četrti odstavek 55. člena ZUJIK). Skladno z
napotilno normo (prvi odstavek 45. člena ZUJIK) bi torej pripadala delavcu,
zaposlenemu v javnem zavodu na področju kulture, odpravnina po 109. členu ZDR,(4)
če je ZUJIK v izpodbijanem delu za delavca, ki je hkrati izpolnil pogoje
za upokojitev, ne bi izključeval.
10. Delavci na področju kulture, ki jim je
bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga in so hkrati izpolnjevali
pogoje za upokojitev, so bili ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi v bistveno
enakih položajih kot delavci vseh drugih poklicev oziroma dejavnosti, ki jim je
bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz istega razloga in so prav tako
izpolnjevali pogoje za upokojitev. Zato bi za različno ureditev teh enakih
položajev glede pravice do odpravnine zakonodajalec moral imeti razumen razlog.
11. Razlog za tako razlikovanje glede
pravice do odpravnine med delavci na področju kulture in delavci drugih
dejavnosti iz zakonodajnega gradiva ni razviden.(5) Da ni bilo
razumnega razloga za tako razlikovanje, priznavata tako Vlada kot Državni zbor,
izpodbijana zakonska določba pa je bila z ZUJIK-D tudi že razveljavljena. To
dokazuje, da razumen razlog za tovrstno razlikovanje ni bil podan niti ob
uveljavitvi izpodbijane zakonske ureditve.
12. Glede na navedeno je bil peti odstavek
55. člena ZUJIK v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Ker je Ustavno
sodišče ugotovilo že to protiustavnost izpodbijane ureditve, ni ocenjevalo
drugih očitkov predlagatelja.
C.
13. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo
na podlagi 47. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice
in sodnik dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr.
Etelka Korpič - Horvat, Jasna Pogačar in mag. Jadranka Sovdat. Odločbo je
sprejelo soglasno.
dr. Ernest Petrič l.r.
Predsednik
______________________________
(1) Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-68/04 z dne 6.
4. 2006 (Uradni list RS, št. 45/06, in OdlUS XV, 26).
(2) Ta določa, da ima javni uslužbenec v primeru
odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pravico do odpravnine in
druge pravice v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivno
pogodbo.
(3) Odpravnina je oblika varstva dohodka v primeru
prenehanja delovnega razmerja. Odpravnino ureja v 12. členu Konvencija MOD št.
158. Po navedeni določbi ima delavec v primeru prenehanja delovnega razmerja na
pobudo delodajalca ali pravico do odpravnine ali pravico do kakšnega drugega
podobnega nadomestila, katerega znesek bo med drugim odvisen tudi od delovne
dobe in višine plače ter katerega izplačilo gre v breme delodajalca, ali
pravico do prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti ali do kombinacije
obeh prejemkov. Možno izgubo navedene pravice do odpravnine ali drugih
ustreznih prejemkov določa Konvencija MOD št. 158 za primer hujše kršitve
delovne obveznosti.
(4) Po navedeni določbi je delodajalec, ki odpove
pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, dolžan izplačati delavcu odpravnino
najmanj v višini, določeni v drugem odstavku 109. člena ZDR. Višina odpravnine
je odvisna od določenega deleža delavčeve povprečne mesečne plače, ki jo je
prejel ali bi prejel, če bi delal v zadnjih treh mesecih, ter od dolžine
njegove zaposlitve pri delodajalcu.
(5) Poročevalec DZ, št. 27/02 in 83/02.