Ustavno sodišče je v postopku za oceno
ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Štefana Kulčarja iz Lendave in
drugih, na seji dne 4. novembra 1999
o d l o č i l o:
1. Šesta alinea 3. člena sklepa o uvedbi samoprispevka za
območje Dolgovaških goric v Krajevni skupnosti Gorice pri Lendavi (Uradni list
RS, št. 70/96) ni v neskladju z ustavo in zakonom.
2. Šesta alinea 3. člena sklepa o uvedbi samoprispevka za
območje Lendavskih Goric v Krajevni skupnosti Gorice pri Lendavi (Uradni list
RS, št. 70/96) ni v neskladju z ustavo in zakonom.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1. Štefan Kulčar, Jože Gjuran in Anton
Slavinec ter 497 sopodpisnikov navajajo, da so na podlagi izpodbijanih sklepov
kot lastniki vinogradov in vinskih kleti, ki nimajo stalnega prebivališča na območju
Dolgovaških in Lendavskih goric, zavezani plačevati samoprispevek, čeprav niso
bili seznanjeni s pripravami na uvedbo krajevnega samoprispevka in niso bili
vabljeni na glasovanje. Ker so na referendumu odločali le krajani (30%),
menijo, da ne morejo biti zavezani za plačilo samoprispevka tudi lastniki
nepremičnin, ki na referendumu niso odločali. S samoprispevkom naj bi se
financirale “stvari, katere kot lastniki vinogradov in vinskih kleti ne rabijo
in jim niso potrebne.“ Pobudi prilagajo potrdilo Upravne enote Lendava, da je
bil na zahtevo KS Gorice pri Lendavi izdelan in potrjen volilni imenik za
naselje Lendavske gorice in Dolgovaške gorice za referendum dne 10. 11. 1996
samo za volilne upravičence s stalnim prebivališčem v teh naseljih. Poudarjajo,
da sta izpodbijana sklepa sprejeta po nezakonitem postopku, in predlagajo, naj
ju ustavno sodišče razveljavi oziroma odpravi.
2. KS Gorice pri Lendavi v odgovoru na
pobudo navaja, da obsega 400 ha zemljišč, od katerih je prek 300 ha vinogradov,
ki so v lasti oseb, ki nimajo stalnega prebivališča na njenem območju (t. im.
zunanji lastniki). Ker je prihajalo do velikih problemov pri vzdrževanju
infrastrukture, je svet krajevne skupnosti sprejel sklep, da se razpiše
referendum o samoprispevku. Pred tem pa so bili opravljeni zbori občanov in
razgovori z zunanjimi lastniki. Zunanji lastniki naj bi bili obveščeni o poteku
postopka za uvedbo samoprispevka na srečanjih, ki se opravijo večkrat na leto,
in na katerih se dogovorijo o akcijah v zvezi z vzdrževalnimi deli na
cestiščih. Na referendum so bili občani krajevne skupnosti in zunanji lastniki
vabljeni na krajevno običajen način, to je z objavo razpisa v lokalnem tedniku
“Vestnik“, v Uradnem listu Republike Slovenije, ter z vabili, izobešenimi po
kleteh in oglasnih deskah. Da bi zunanji lastniki lahko glasovali na
referendumu, so naredili evidenco vinogradnikov po zemljiškoknjižnem stanju, ki
so jo predložili v potrditev Upravni enoti Lendava. Ta evidenca ni potrdila,
ampak je v odgovoru navedla, da potrditev ni potrebna, če pa bo, jo bodo
izvedli naknadno. Takoj po razpisu referenduma pa Upravna enota Lendava ni
potrdila seznama vinogradnikov, ki naj bi nadomeščal volilne imenike.
B)
3. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in
glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena zakona o ustavnem
sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) takoj nadaljevalo z
odločanjem o glavni stvari.
4. Na podlagi prvega odstavka 9. člena
zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85-p.b. in 48/86 – v
nadaljevanju: ZSam) je zavezanec za samoprispevek občan, ki ima na območju, na
katerem je uveden samoprispevek, stalno prebivališče. Tretji odstavek 9. člena
ZSam pa določa izjemo, ko se lahko zavežejo za samoprispevek tudi osebe, ki
imajo na tem območju le nepremičnine, stalno prebivališče pa kje drugje. Pogoj,
da se lahko zavežejo za samoprispevek tudi navedene osebe je, da se “uvaja
samoprispevek za zgraditev objektov oziroma za izvajanje del, s katerimi naj bi
se izboljšali tudi pogoji za uporabo nepremičnin občanov na določenem območju“.
Četrti odstavek 9. člena daje navedenim osebam pravico sodelovati v
pripravljalnem postopku za razpis referenduma in pravico osebnega izjavljanja z
referendumom. To pomeni izjemo od pravila, da imajo pravico glasovanja le tiste
osebe, ki imajo na ozemlju, na katerem se uvaja samoprispevek, stalno
prebivališče. Novela zakona o lokalni samoupravi iz leta 1998 (Uradni list RS,
št. 74/98 – novela ZLS), ki je podrobneje uredila referendum na lokalni ravni,
je v prvem odstavku 47.b člena določila, da imajo pravico glasovati na
referendumu vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta, če
zakon ne določa drugače. Drugače je določeno v četrtem odstavku 9. člena ZSam.
5. Svet KS Gorice pri Lendavi je sprejel
sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje
naselja Lendavske Gorice v KS Gorice pri Lendavi (Uradni list RS, št. 56/96) in
sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje
naselja Dolgovaške Gorice v KS Gorice pri Lendavi (Uradni list RS, št. 56/96)
na seji dne 30. 8. 1996. V obeh sklepih je določeno, da bo referendum dne 10.
11. 1996 (2. člen) in da imajo pravico glasovanja na referendumu tudi vsi
lastniki vinskih kleti in vinogradov, ki nimajo stalnega prebivališča v KS
Gorice pri Lendavi (6. člen). Na podlagi navedenih sklepov o razpisu, naj bi
navedeni lastniki vinogradov in vinskih kleti plačevali 150 DEM na leto, in to
v dveh obrokih. Iz poročila volilne komisije naselja Lendavske Gorice o izidu
glasovanja na referendumu dne 10. 11. 1996 (Uradni list RS, št. 71/96) je
razvidno, da je volilna komisija štela, da je v volilni imenik vpisanih 467
volilnih upravičencev s stalnim prebivališčem v Lendavskih Goricah in 876
lastnikov vinogradov in vinskih kleti. Nadalje je razvidno, da je na
referendumu glasovalo 330 volilcev, da je za samoprispevek glasovalo 200
volilcev ali 60,6% volilcev, ki so glasovali. Iz poročila volilne komisije
naselja Dolgovaške Gorice (Uradni list RS, št. 70/96) je prav tako razvidno, da
je bilo v volilni imenik vpisanih 262 krajanov in 538 lastnikov vinogradov in
vinskih kleti, da je na referendumu glasovalo 166 volivcev in da je za uvedbo
samoprispevka glasovalo 126 volivcev ali 75,9% volivcev, ki so glasovali.
6. Iz gradiva, ki ga je na zahtevo
ustavnega sodišča poslala KS Gorice pri Lendavi, je razvidno, da je bil za
potrebe glasovanja na referendumu dejansko sestavljen seznam lastnikov
vinogradov (brez prebivalcev), ki naj bi bil podlaga za sestavo imenika
volivcev na referendumu, razpisanem za dne 10. 11. 1996. Kot navaja v odgovoru
naprotni udeleženec, so k seznamu priložili tudi katastrske posestne liste, po
katerih naj bi se ugotovili rojstni datumi oseb na seznamu vinogradnikov. Upravna
enota Lendava bi glede na določbo četrtega odstavka 9. člena ZSam morala
sestaviti in potrditi volilni imenik, ki bi vseboval tudi lastnike vinogradov
in vinskih kleti. Kljub temu, da do potrditve volilnega imenika s strani
Upravne enote Lendava ni prišlo, je KS Gorice pri Lendavi storila vse potrebno,
da so bili zunanji lastniki seznanjeni z uvedbo samoprispevka, za kakšen namen
bodo porabljena sredstva, zbrana s samoprispevkom, in kakšno višino
samoprispevka naj bi plačevali. V sklepih o razpisu referenduma, ki sta bila
objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije dne 11. 10. 1996 – torej en
mesec pred dnevom referenduma – je bilo posebej določeno, da imajo pravico
glasovanja na referendumu tudi vsi lastniki vinogradov in vinskih kleti, ki
nimajo stalnega prebivališča v KS Gorice pri Lendavi. Iz poročil volilne
komisije je tudi razvidno, da so volilne komisije štele za volivce, ki imajo
pravico glasovati, tudi te osebe.
7. Na podlagi navedenega ustavno sodišče
ugotavlja, da so pobudniki – lastniki vinogradov in vinskih kleti – imeli
možnost tako sodelovanja v pripravljalnem postopku kot glasovanja na
referendumu. Če lastniki te možnosti niso izkoristili, to ne more pomeniti, da
je izglasovani sklep o uvedbi samoprispevka nezakonit. Kršena jim tudi ni bila
pravica glasovanja iz 44. člena ustave, ki daje vsakemu državljanu pravico, da
v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri
upravljanju javnih zadev. Volilni komisiji sta glede na določbo 23. člena
zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94, 13/95
– odl. US, 38/96 in 43/96 – odl. US – v nadaljevanju: ZRLI), ki je določala za
sprejem odločitve na referendumu relativno večino, in je veljala tudi za
odločitev o uvedbi samoprispevka, povsem pravilno ugotovili, da je bil predlog
za uvedbo krajevnega samoprispevka za obe naselji izglasovan. Zato sta
izpodbijana sklepa v delu, v katerem določata, da so zavezani za plačilo
samoprispevka tudi lastniki vinogradov in vinskih kleti, ki nimajo stalnega
prebivališča v KS Gorice pri Lendavi, v skladu z ZSam in ZRLI.
8. Tretji odstavek 9. člena ZSam določa, da
se lahko zavežejo za samoprispevek osebe, ki imajo na referendumskem območju
nepremičnine, nimajo pa stalnega prebivališča, le pod pogojem, da se “uvaja samoprispevek
za zgraditev objektov oziroma za izvajanje del, s katerimi naj bi se izboljšali
tudi pogoji za uporabo nepremičnin občanov na določenem območju“. Iz
izpodbijanih sklepov in odgovora nasprotnega udeleženca izhaja, da so sredstva,
zbrana s samoprispevkom, namenjena predvsem za vzdrževanje in izgradnjo cestišč
in hudournikov (4. člen), kar nedvomno izboljšuje pogoje za uporabo vinogradov
in vinskih kleti, ki so v lasti oseb, ki nimajo stalnega prebivališča v tej
krajevni skupnosti. Pobudniki navedbe, da s samoprispevkom sofinancirajo nekaj,
česar ne potrebujejo, niso utemeljili. Ustavno sodišče na podlagi zbranega
gradiva ugotavlja, da je izpolnjen tudi pogoj iz tretjega odstavka 9. člena
ZSam in za to tudi ta zatrjevana neskladnost ni podana.
C)
9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo
na podlagi prvega odstavka 21. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen
ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava
Geč-Korošec, Milojka Modrijan, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić.
Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. U-I-129/97
Ljubljana, dne 4. novembra 1999.
Predsednik
Franc Testen l. r.