Ustavno sodišče je v postopku za oceno
ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Nade Vegel iz Kamnika, na seji dne
9. marca 2000
o d l o č i l o:
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za območje KS
Nevlje (Uradni list RS, št. 27/99) se razveljavi.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1. Pobudnica v pobudi z dne 30. 11. 1999
navaja, da izpodbijani sklep ni bil sprejet z večino glasov vseh volilcev, ki
so bili upravičeni glasovati, tako kot to določa drugi odstavek 47.b člena
zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, št.
45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 –
odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97 in 74/98 – v nadaljevanju: ZLS). Zato
meni, da referendum o uvedbi samoprispevka ni uspel. Ker je izpodbijani sklep
izdal predsednik Sveta krajevne skupnosti Nevlje (v nadaljevanju: KS Nevlje),
meni, da je v nasprotju s 47.a členom ZLS, ki določa, da lahko razpiše
referendum le občinski svet. Izpodbijani sklep naj bi bil tudi v neskladju s 14.
in 15. členom ustave. Pobudnica predlaga, naj ustavno sodišče v najkrajšem
možnem času prepreči nezakonito delovanje Krajevne skupnosti in odtegovanje
samoprispevka na podlagi izpodbijanega sklepa.
B)
2. Ustavno sodišče je s sklepom št.
U-I-269/99 z dne 4. 2. 2000 sprejelo pobudo za začetek postopka in zadržalo
izvrševanje izpodbijanega sklepa (Uradni list RS, št. 17/2000).
3. KS Nevlje v odgovoru navaja, da so pri
izvedbi referenduma spregledali določbo 47.b člena novela ZLS iz leta 1998.
Pristojni občinski organi, ki so bili seznanjeni s potekom referendumskega
postopka, naj bi jim ne nudili ustrezne pravne pomoči oziroma naj bi privolili
v objavo izpodbijanega sklepa v Uradnem listu Republike Slovenije. Meni, da je
treba pri uporabi 47.b člena, ki določa strožjo večino za sprejem
samoprispevka, upoštevati tudi določbo 44. člena navedene novele, ki je
določila “prehodni rok” za uskladitev statutov in drugih splošnih aktov.
Poudarja, da ima krajevna skupnost veliko podporo med volilci, da se zbrana
sredstva porabljajo izključno v javno korist in da bi odprava izpodbijanega
sklepa imela za vse prebivalce večje negativne posledice kot nadaljnje
plačevanje samoprispevka.
4. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 74/98 – v nadaljevanju: novela ZLS iz
leta 1998), ki je začel veljati dne 18. 11. 1998, je v drugem odstavku 47.b
člena določil strožjo večino za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka, kot
je določena v 23. členu zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list
RS, št. 15/94 in 38/96 – v nadaljevanju: ZRLI) za sprejem drugih odločitev na
referendumu. Za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka je potrebna absolutna
večina, to je večina vseh volilcev v občini oziroma v delu občine, za katerega
se bo samoprispevek uvedel. Ustavno sodišče ne more upoštevati navedbe v
odgovoru krajevne skupnosti, da naj bi v prehodnem obdobju, namenjenem za
uskladitev statutov in splošnih aktov z novimi zakonskimi določbami, določba o
strožji večini ne veljala. Gre za določbo, ki je na podlagi 46. člena novele
ZLS iz leta 1998 začela veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenje in ki se mora uporabljati neposredno. Člen 44 navedene
novele, na katerega se sklicuje nasprotna udeleženka, izrecno določa, za katere
določbe zakona velja določeno prehodno obdobje. Med temi določbami ni navedena
določba o strožji večini za uvedbo samoprispevka.
5. V obravnavani zadevi je bil referendum
razpisan in izveden v času, ko je že veljala določba 47.b člena ZLS, ki zahteva
za izglasovanje samoprispevka absolutno večino glasov vseh volilcev. Iz
poročila Volilne komisije KS Nevlje o izidu glasovanja na referendumu o uvedbi
krajevnega samoprispevka v denarju za območje KS Nevlje, objavljenega v istem
Uradnem listu RS kot izpodbijani sklep o uvedbi samoprispevka, je razvidno, da
je bilo v volilni imenik vpisanih 1236 volilnih upravičencev in da je na
referendumu glasovalo 781 volilnih upravičencev. Nadalje je razvidno, da je za
uvedbo samoprispevka glasovalo 496 volilnih upravičencev in proti samoprispevku
278 volilnih upravičencev ter da je bilo sedem glasovnic neveljavnih. Iz
navedenih podatkov izhaja, da za uvedbo samoprispevka ni glasovala večina vseh
volilnih upravičencev, tako kot to določa drugi odstavek 47.b člena ZLS.
Volilna komisija bi v skladu s 47.b členom ZLS na podlagi navedenih volilnih
rezultatov morala ugotoviti, da predlog za uvedbo krajevnega samoprispevka na
območju KS Nevlje ni bil izglasovan. Očitno je, da volilna komisija za
ugotovitev izida glasovanja ni uporabila drugega odstavka 47.b člena ZLS,
temveč določbo 23. člena ZRLI in ugotovila, da je bil predlog za uvedbo
samoprispevka izglasovan že s tem, ko je zanj glasovala večina volilcev, ki so
glasovali.
6. Tretji odstavek 3. člena zakona o
samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85 p.b. – v nadaljevanju: ZSam)(1)
določa, da se samoprispevek lahko uvede le v primeru, če so se občani na
ustreznem območju z referendumom vnaprej izrekli za njegovo uvedbo. Ker je iz
poročila volilne komisije razvidno, da se za uvedbo samoprispevka ni izjavila
zadostna večina volilcev, tako kot to zahteva 47.b člena ZLS, je ustavno
sodišče izpodbijani sklep o uvedbi samoprispevka, ki je bil izdan na podlagi
nezakonite odločitve volilne komisije, razveljavilo.
7. Ustavno sodišče se ni odločilo za
odpravo izpodbijanega sklepa, kar bi pomenilo, da se morajo že plačani zneski
samoprispevka vrniti. Upoštevalo je, da se je samoprispevek glede na zadržanje
izvrševanja plačeval manj kot eno leto in da bi KS Nevlje težko vrnila že
zbrani samoprispevek. Iz 3. člena izpodbijanega sklepa je namreč razvidno, da
so sredstva samoprispevka namenjena za sofinanciranje raznih investicij
(vodovod, kanalizacija, ceste, javna razsvetljava) in je velika verjetnost, da
so bila zbrana sredstva samoprispevka delno ali v celoti porabljena. Pri tem je
upoštevalo, da krajanom, ki so plačevali krajevni samoprispevek, niso nastale
škodljive posledice, ki bi jih bilo treba odpraviti, saj je KS Nevlje zavezana,
da uporabi s samoprispevkom zbrana sredstva v tiste namene, zaradi katerih je
bil samoprispevek tudi uveden, torej v namene, ki so v korist vseh krajanov.
8. Glede na to, da je ustavno sodišče
razveljavilo izpodbijani sklep že iz razloga, ker predlog za uvedbo samoprispevka
ni bil izglasovan s potrebno večino, ki jo določa zakon, ni presojalo drugih
morebitnih kršitev ustave in zakona, navedenih v pobudi.
C)
9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo
na podlagi tretjega odstavka 45. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list
RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in
sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze
Janko, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam- Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. UI 269/99
Ljubljana, dne 9. marca 2000.
Predsednik
Franc Testen l. r.
1 Ustavno sodišče je z
odločbo št. U-I-365/96 z dne 4. 11. 1999 (Uradni list RS, št. 99/99) zakon o
samoprispevku razveljavilo z odložnim rokom enega leta. To pomeni, da ZSam
najdlje do izteka tega roka še velja.