Sklep o zadržanju izvrševanja tretjega odstavka 7. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča pod točko, ki ureja plačevanje nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča v delu, ki se nanaša na območje zazidalnega otoka BI 8/1, ter 8. člena, v katerem določa povečanje nadomestila s faktorjem 30

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Inštituta “Jožef Stefan“, Ljubljana, na seji dne 13. julija 2000

s k l e n i l o:

1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 7. in 8. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 72/98) se sprejme.

2. Izvrševanje odloka se v tretjem odstavku 7. člena pod točko, ki ureja plačevanje nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča v delu, ki se nanaša na območje zazidalnega otoka BI 8/1, ter v 8. členu v delu, v katerem določa povečanje nadomestila s faktorjem 30, do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži.

3. Začasno zadržanje iz prejšnje točke začne učinkovati z dnem vročitve tega sklepa Občini Dol pri Ljubljani.

O b r a z l o ž i t e v

1. Pobudnik izpodbija 7. in 8. člen odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: odlok). Z izpodbijanimi določbami odloka je določen višji faktor za izračun nadomestila (za 30 krat) za zavezance na območju BI 8/1 – Reaktor (Brinje). Navedene določbe naj bi bile v nasprotju z določbami 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju: ZSZ-84). Zakon govori o ugodnostih pri pridobivanju dohodka v gospodarskih dejavnostih, medtem ko opravlja pobudnik na spornem območju izključno raziskovalno oziroma izobraževalno dejavnost, ki ne spadata v gospodarske dejavnosti. Na območju BI 8/1 delujejo namreč le znanstvenoraziskovalne in izobraževalne enote pobudnika. Zato naj bi bila izpodbijana ureditev v nasprotju z določbami iz 61. člena ZSZ-84 o upoštevanju ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka, saj velja to lahko le za gospodarske dejavnosti. Pobudnik predlaga tudi, naj ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanih določb odloka v tistem delu, v katerem določata odmero nadomestila glede na ugodnosti uporabnikov za pridobitno in drugo dejavnost ter faktorje zaradi teh ugodnosti. Pobudnik navaja, da imata izpodbijani določbi zanj škodljive posledice, saj mu je bilo za leti 1999 in 2000 odmerjeno petindvajsetkrat višje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča na lokaciji Reaktorskega centra na Dolu pri Ljubljani, kot za leto 1998. V okviru ustanoviteljskih obveznosti, ki jih zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna, pa naj mu ne bi bila zagotovljena sredstva za plačilo tolikšnega zneska nadomestila, zaradi česar naj bi mu nastale škodljive posledice.

2. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo. V nadaljevanju postopka bo preverilo, ali je višina nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, povečana s faktorjem 30, v skladu z 61. členom ZSZ-84.

3. Po določbi 39. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) sme ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Ustavno sodišče je izvrševanje izpodbijanega odloka v delu, ki pobudniku nalaga plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, povečano s faktorjem 30, zadržalo. Pobudnik je javni raziskovalni zavod in po njegovih navedbah ne pridobiva prihodkov od gospodarske dejavnosti, temveč iz proračuna. Ker naj bi mu Republika Slovenija v okviru ustanoviteljskih obveznosti teh sredstev ne zagotavljala, bi plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v višini, kot jo določa odlok v zadržanem delu, lahko povzročilo škodljive posledice v njegovem poslovanju, ki bi jih bilo v primeru morebitne nezakonitosti odloka v izpodbijanem delu težko popraviti. Začasni izpad prihodkov iz tega naslova pa občini ne more povzročiti resnih motenj v delovanju. Začasno zadržanje pomeni, da se izpodbijani odlok v zadržanem delu do končne odločitve ustavnega sodišča ne more izvrševati.

4. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 26. člena in 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Št. U-I-181/00-5

Ljubljana, dne 13. julija 2000.

Predsednik
Franc Testen l. r.