U-I-261/98-9
9. 11. 2000
O D L O Č B A
Ustavno sodišče je v postopku za oceno
ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Vlade, na seji dne 9. novembra
2000
o d l o č i l o :
1. Odlok o spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana Občine Radovljica za obdobje
1986- 2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 2/86, 23/88, 9/89 in 4/90) in
srednjeročnega plana Občine Radovljica za obdobje 1986-1990 za območje nove
Občine Bohinj, ustanovljene z Zakonom o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.
19/97), se razveljavi.
2. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto Triglavski narodni park
(Uradni list RS, št. 45/98) se odpravi.
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. Vlada je vložila zahtevo za oceno
ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih
sestavin dolgoročnega družbenega plana Občine Radovljica za obdobje 1986- 2000
in Srednjeročnega plana Občine Radovljica za obdobje 1986- 1990 za območje nove
Občine Bohinj, ustanovljene z Zakonom o lokalni samoupravi (v nadaljevanju:
Odlok o prostorskih sestavinah), češ da sta v neskladju z 49. in s 50. členom
Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. - v
nadaljevanju: ZUreP). Občina Bohinj namreč pred sprejetjem izpodbijanih aktov
ni pridobila mnenja Vlade o njuni usklajenosti z obveznimi izhodišči
prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije in z rešitvami,
določenimi v srednjeročnem planu Republike Slovenije, ki se nanašajo na obvezna
izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije. Vlada navaja, da določbe
izpodbijanih odlokov, ki se nanašajo na širitev stavbnih zemljišč in na posege
v območju Triglavskega narodnega parka, niso usklajene z obveznimi izhodišči
prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje
1986-2000 in z rešitvami, določenimi v prostorskih sestavinah srednjeročnega
družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št.
2/86 in nasl.), ki se nanašajo na obvezna izhodišča dolgoročnega plana
Republike Slovenije. Vlada je na seji dne 21. 11. 1996 obravnavala predvidene
rešitve v osnutku Odloka o prostorskih sestavinah in s sklepom št.
350-01/93-2/65-8 ugotovila, da nekateri posegi niso v skladu z republiškimi
planskimi akti. Po sprejetju Odloka o prostorskih sestavinah je Ministrstvo za
okolje in prostor ob koncu leta 1997 ugotovilo, da rešitve, ki se nanašajo na
širitev stavbnih zemljišč in na predvidene posege v območju Triglavskega
narodnega parka, niso v skladu z navedenimi republiškimi planskimi akti. O tej
ugotovitvi je Ministrstvo za okolje in prostor obvestilo Občino Bohinj z
dopisom št. 350-13-1-147/95 z dne 7. 10. 1997 in ji predlagalo ustrezne ukrepe
za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Občina teh nepravilnosti ni odpravila,
temveč je na podlagi Odloka o prostorskih sestavinah sprejela še Odlok o
spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko
celoto Triglavski narodni park (v nadaljevanju: Odlok o PUP za Triglavski
narodni park) in v njem navedla vse tiste zemljiške parcele, za katere je Vlada
z mnenjem o neusklajenosti z obveznimi izhodišči izrecno ugotovila, da niso
zazidljive. Zato Vlada predlaga, naj Ustavno sodišče Odloka o prostorskih
sestavinah razveljavi, Odlok o PUP za Triglavski narodni park pa odpravi.
2. Župan Občine Bohinj v odgovoru na zahtevo
najprej poudarja funkcije občine kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti, ki
v okviru Ustave in zakonov samostojno ureja lokalne zadeve. V skladu z 21.
členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. - v
nadaljevanju: ZLS) občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena in
za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev v okviru svojih pristojnosti med
drugim načrtuje prostorski razvoj ter v skladu z zakonom izvaja naloge na
področju posegov v prostor in graditve objektov. Pri sprejemanju rešitev v
izpodbijanih aktih pa naj bi Občina izhajala prav iz navedenih ustavnih
funkcij, zavedajoč se, da mora pomagati svojim občanom. Izpodbijana akta sta
bila pripravljena in sprejeta na podlagi individualnih pobud fizičnih in
pravnih oseb z območja Občine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v
stavbna zemljišča. Navedene pobude so občani in pravne osebe predlagali že leta
1994 bivši Občini Radovljica, ki je tudi pričela s postopki za spremembo
občinskih planskih dokumentov. Pri tem Župan podrobneje opisuje posamezne
sporne posege v prostor in navaja razloge za njihovo utemeljenost. Župan
navaja, da je bil na njegovo pobudo organiziran posvet v okviru Ministrstva za
okolje in prostor, na katerem so predstavniki Občine in predstavniki Urada
Republike Slovenije za prostorsko planiranje obravnavali sporne posege. Na tem
posvetu so predstavniki Občine utemeljevali razloge za sprejetje posega, pri
čemer naj bi bila med njimi in predstavniki navedenega urada dosežena
uskladitev glede nekaterih spornih posegov. Na podlagi tako doseženih
uskladitev je Občina v letu 1998 sprejela Odlok o PUP za Triglavski narodni
park, s katerim so bila določena območja urejanja za tiste posege, ki so bili
predmet Odloka o prostorskih sestavinah.
Glede na navedeno Župan Občine Bohinj meni,
da zahteva Vlade ni utemeljena.
3. Vlada v pojasnilih v zvezi z odgovorom na
zahtevo navaja, da opravljeno usklajevanje o spornih posegih med predstavniki
Občine in Urada Republike Slovenije za prostorsko planiranje sredi leta 1998 v
ničemer ne vpliva na vloženo zahtevo. Vlada je namreč na seji 20. 8. 1998
ponovno obravnavala navedene posege in sprejela sklep št. 350-00/98-41/N, da
rešitve, ki se nanašajo na širitev ureditvenih območij, niso usklajene z
obveznimi izhodišči prostorskih sestavin državnega prostorskega plana.
B.
4. Vprašanja o izvajanju vsebinskega nadzora
nad usklajenostjo občinskih planskih dokumentov z obveznimi izhodišči planskih
dokumentov države so urejena v 49. in 50. členu ZUreP. Po prvem odstavku 49.
člena ZUreP Vlada pred sprejetjem dolgoročnih planov občin ugotavlja
usklajenost prostorskih sestavin teh planov z obveznimi izhodišči prostorskih
sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije. Po prvem odstavku 50. člena
ZUreP pa Vlada pred sprejetjem srednjeročnih družbenih planov občin ugotavlja
usklajenost prostorskih sestavin teh planov z obveznimi izhodišči prostorskih
sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije in z rešitvami, določenimi v
srednjeročnem družbenem planu Republike Slovenije, ki se nanašajo na obvezna
izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije. O morebitnih neusklajenostih
mora Vlada najpozneje v 45 dneh obvestiti občinski svet in mu naložiti odpravo
ugotovljenih neskladij.
5. Ministrstvo za okolje in prostor je v
imenu Vlade obvestilo Občino o ugotovljenih neskladjih ter ji naložilo odpravo
pomanjkljivosti. Občina pomanjkljivosti ni odpravila. Vlada v svoji zahtevi
podrobneje navaja pomanjkljivosti pri nekaterih konkretnih posegih na sporno
območje, vendar pa je temeljno izhodišče zahteve v načelni ugotovitvi, da sta
bila izpodbijana akta sprejeta v nasprotju z določbami 49. in 50. člena ZUreP.
6. Iz dokumentacije v spisu izhaja, da Občina
pred sprejetjem Odloka o prostorskih sestavinah ni pridobila sklepa Vlade o
njegovi usklajenosti s prostorskimi sestavinami planskih dokumentov države in
da ni upoštevala obveznosti iz 49. in 50. člena ZUreP. Navedeni instrument je
poglavitni način kontrole usklajenosti občinskih planskih dokumentov z
obveznimi izhodišči državnih planov, zato je bistvenega pomena v postopku
sprejemanja občinskega planskega akta. Nespoštovanje navedenega načela pomeni
bistveno kršitev zakona, kar je Ustavno sodišče dosedaj že večkrat ugotovilo v
svojih odločitvah (odločba št. U- I-29/92 z dne 17. 12. 1992, Uradni list RS,
št. 3/93 in OdlUS I, 103, odločba št. U-I-188/93 z dne 12. 5. 1994, Uradni list
RS, št. 32/94 in OdlUS III, 51 in odločba št. U-I-341/96 z dne 3. 7. 1997,
Uradni list RS, št. 45/97 in OdlUS VII, 98). Ugotovljena kršitev ZUreP je torej
takšne narave, da že sama po sebi zadošča za razveljavitev Odloka o prostorskih
sestavinah. Zato se Ustavno sodišče ni spuščalo v ocenjevanje skladnosti
posameznih planiranih posegov z državnimi planskimi akti.
7. Po 22. členu Zakona o urejanju naselij in
drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/84 in nasl. - v nadaljevanju:
ZUN) se s prostorskimi izvedbenimi akti ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega
plana podrobneje obdelajo v srednjeročnem družbenem planu države oziroma
lokalne skupnosti sprejete odločitve o graditvi, širitvi in prenovi naselij ter
o drugih posegih v prostor. Prostorski izvedbeni akti (prostorski ureditveni
pogoji in prostorski izvedbeni načrti) so, kot pove že samo ime, akti za
izvedbo prostorskih usmeritev in planskih dokumentov države ali lokalne
skupnosti. Izpodbijani Odlok o PUP za Triglavski narodni park določa območja
urejanja za tiste posege, ki so predmet Odloka o prostorskih sestavinah, in
pomeni le operacionalizacijo rešitev iz navedenega izpodbijanega planskega
dokumenta. Po navedbah Vlade so v Odloku o PUP za Triglavski narodni park
naštete vse tiste zemljiške parcele, za katere je Vlada s svojim mnenjem o
neusklajenosti z obveznimi izhodišči izrecno ugotovila, da niso zazidljive.
Odlok o PUP za Triglavski narodni park temelji na Odloku o prostorskih
sestavinah, za katerega je Ustavno sodišče ugotovilo, da je v neskladju z
ZUreP. Nezakonitost navedenega planskega akta ima za posledico tudi poseg
Ustavnega sodišča v prostorski izvedbeni akt, zato je Ustavno sodišče Odlok o
PUP za Triglavski narodni park odpravilo. Ustavno sodišče se je v skladu s
predlogom Vlade odločilo za odpravo izpodbijanega akta zato, ker je treba
odpraviti morebitne nezakonite posege v prostor, nastale na podlagi
odpravljenega akta. Ker je ugotovljena nezakonitost planskega akta zadosten in
utemeljen razlog za odpravo prostorskega izvedbenega akta, izdanega za njegovo
realizacijo, se Ustavno sodišče ni spuščalo v presojo trditev Vlade o domnevnih
nepravilnostih v postopku za pripravo in sprejemanje Odloka o PUP za Triglavski
narodni park.
C.
8. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na
podlagi drugega in tretjega odstavka 45. člena Zakona o Ustavnem sodišču
(Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter
sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka
Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam- Lukić. Odločbo je sprejelo
soglasno.
P r e d s e d n i k :
Franc Testen