Ustavno sodišče je v postopku za oceno
ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo družbe Rebus, d.o.o., Ljubljana,
in drugih, ki jih zastopa Dušan Ambrožič, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 14.
junija 2001
o d l o č i l o:
1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti
prvega odstavka 11. člena, zadnjega odstavka 20. člena in drugega odstavka 5.
člena pravilnika o uporabi igralnih avtomatov zunaj igralnic (Uradni list RS,
št. 97/00) se zavrže.
2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti
drugega in tretjega odstavka 2. člena ter pete alinee tretjega odstavka 3.
člena istega pravilnika se zavrne.
3. Tretji stavek prvega odstavka 8. člena, beseda “najmanj” v
tretjem odstavku istega člena in dvanajsta alinea tega odstavka 8. člena ter
18. in 30. člen istega pravilnika se razveljavijo.
4. Razveljavitev 18. in 30. člena začne učinkovati tri mesece po
objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1. Pobudniki kot prireditelji iger na srečo
zunaj igralnic izpodbijajo določbi v 2. členu pravilnika o uporabi igralnih
avtomatov zunaj igralnic (v nadaljevanju: pravilnik), ki določata, da so za
igre na srečo zunaj igralnic lahko v uporabi igralni avtomati z največ osmimi
igralnimi mesti in da je vplačilo v igro na igralnih avtomatih z več igralnimi
mesti možno samo preko sprejemnikov bankovcev. Ti določbi si razlagajo tako, da
morajo zaradi nje tisti prireditelji, ki ob uveljavitvi pravilnika uporabljajo
igralne avtomate z več kot osmimi igralnimi mesti, te avtomate umakniti in
kupiti nove, kar prinese vsakokrat več kot desetmilijonski izdatek. Za
prireditelje pomeni to omejevanje svobode gospodarske pobude, ki jo zagotavlja
ustava (prvi odstavek 74. člena), trde pobudniki. Opozarjajo še, da je isto
ustavno načelo kršeno tudi prodajalcem igralnih avtomatov. Minister za finance
(v nadaljevanju: minister) kot izdajatelj pravilnika o tem odgovarja, da lahko
prireditelji, ki imajo igralne avtomate z več kot osmimi igralnimi mesti,
presežna mesta preprosto zapečatijo, in da je tudi vgradnja sprejemnikov
bankovcev (tretji odstavek 2. člena pravilnika) mogoča na vseh vrstah igralnih
avtomatov, omejitev na osem igralnih mest pa da je instrument omejevanja
dejavnosti, upravičen tem bolj, ker se mesečna taksa (98. člen zakona o igrah
na srečo, Uradni list RS, št. 27/95 in nasl. – v nadaljevanju: ZIS) plačuje od
igralnega avtomata in ne od igralnega mesta. Pripominja, da so zunaj igralnic v
uporabi pretežno elektronske rulete z osmimi igralnimi mesti.
2. Pobudniki dalje izpodbijajo peto alineo
tretjega odstavka 3. člena pravilnika, ki zahteva od prireditelja v okviru
prijave igralnega avtomata “dokazilo o lastništvu”, kar razumejo kot zahtevo,
da mora biti lastnik avtomata le prireditelj sam. Minister pojasnjuje, da
izpodbijana določba zahteva le dokumentiran podatek o tem, kdo je lastnik.
3. Določbe 8. člena pravilnika, da tako
imenovani on-line sistem “mora zabeležiti tudi vse druge podatke, ki so
pomembni za nadziranje pravilnosti in upravičenosti posegov v igralni avtomat”
in da mora igralni avtomat, vključen v ta sistem, omogočati “beleženje drugih
dogodkov, pomembnih za nadzor igranja na posameznih avtomatih”, po mnenju
pobudnikov omogočajo – ob vseh dovolj natančnih določbah pravilnika o tem –
arbitrarno odločanje državnega organa o tem, kdaj so pogoji izpolnjeni, to pa
da je v neskladju z načeli pravne države (2. člen ustave). Minister odgovarja,
da namen omenjenih določb ni tak in da je ob upoštevanju določb navodila o
načinu izpolnjevanja pogojev za povečanje višine vložkov v igralne avtomate
(Uradni list RS, št. 100/00 – v nadaljevanju: navodilo), ki ga je prav tako
izdal minister, vsaj določljivo, za kakšne zahteve gre.
4. Pobudniki menijo, da pravilnik v
nasprotju s prvim odstavkom 160. člena ustave ter 97., 107., 108. in 109.
členom ZIS daje Uradu za nadzor prirejanja iger na srečo (v nadaljevanju:
UNPIS) pristojnosti, ki mu jih ta zakon ne daje (V. poglavje) ali pa jih
izrecno daje davčnemu organu območja (97. člen ZIS); tako izpodbijajo prvi odstavek
11. člena, zadnji odstavek 20. člena in drugi odstavek 5. člena pravilnika.
Minister odgovarja, da UNPIS po zakonu izvaja nadzor in analizo prirejanja iger
na srečo in je zato prav, da ima vpogled v vse faze prirejanja iger, davčni
organ pa da ima nadzor le v tistem delu, ko gre za določanje davčne osnove in
podobno. Dovoljenje za povečanje vložka lahko na podlagi kriterijev, določenih
v navodilu, strokovno utemeljeno izda le UNPIS, sporoča minister.
5. Pobudniki izpodbijajo 18. člen
pravilnika, po katerem ima prireditelj lahko v uporabi največ tri igralne
avtomate, hkrati pa 30. člen, po katerem lahko tisti prireditelji, ki imajo ob
uveljavitvi pravilnika v uporabi več igralnih avtomatov, na njih “še naprej v
nespremenjenem obsegu” prirejajo igre na srečo. Ti določbi po njihovem
neupravičeno omejujeta svobodo gospodarske pobude (74. člen ustave), hkrati pa
prinašata diskriminacijo. Minister ti določbi opravičuje s potrebo po
omejevanju dejavnosti iger na srečo zunaj igralnic.
6. Pobudniki na stališča ministra niso
odgovorilil.
B)
7. Dejavnost prirejanja iger na srečo zunaj
igralnic po svoji naravi terja kontrolo. Podrobnejše predpise o njej izda po
96. členu ZIS minister. Vprašanje, kateri od državnih organov bo ta nadzor ali
del tega nadzora opravljal, ne zadeva neposredno prijaviteljevih pravic,
pravnega interesa ali pravnega položaja. Zato je bilo treba pobudo, kolikor
izpodbija pristojnosti, ki jih pravilnik daje UNPIS, zavreči.
8. Besedilo drugega in tretjega odstavka 2.
člena pravilnika je mogoče razlagati tako, kot ga je pojasnil minister, ki ga
je tudi izdal. Ob taki razlagi in uporabi pa očitki, ki jih nanj naslavljajo
pobudniki, niso utemeljeni. Omejitev števila igralnih mest – prav tako kot omejitev
števila igralnih avtomatov – je brez dvoma ukrep, s katerim lahko minister v
skladu s pristojnostmi iz 96. člena ZIS uravnava način in obseg obravnavane
dejavnosti. V tem delu je pobuda očitno neutemeljena. Za pobudo s stališča
prodajalcev igralnih avtomatov bi pobudniki, ki so uporabniki teh avtomatov, ne
imeli pravnega interesa (24. člen zakona o ustavnem sodišču, Uradni list RS,
št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS).
9. V prejšnji točki zapisano velja tudi za
izpodbijano določbo pete alinee tretjega odstavka 3. člena pravilnika: s
pojasnilom ministra o njeni pravi vsebini in torej tudi uporabi so razlogi za
njeno izpodbijanje odpadli; besedilo samo tako razlago dopušča.
10. V ostalem delu je ustavno sodišče
pobudo sprejelo. Ker so bili procesni pogoji izpolnjeni, je o stvari tudi takoj
odločilo.
11. Izpodbijani določbi 8. člena pravilnika
– ob vseh zahtevah, formuliranih v tretjem odstavku tega člena in dopolnjenih
še v 6. do 14. členu navodila – vendarle postavljata pred prizadete še nejasne
dodatne zahteve. Od izpolnjenosti teh zahtev je lahko odvisno, ali bo
prireditelj smel uporabljati igralni avtomat. Formulacija “vsi drugi podatki,
ki so pomembni za nadziranje pravilnosti in upravičenosti posegov v igralni
avtomat” (prvi odstavek) in “drugi dogodki, pomembni za nadzor igranja” (zadnja
alinea tretjega odstavka) po eni strani prizadetemu ne dajejo dovolj opore, da
bi mogel predvidevati, kaj mora še zagotoviti, da bo UNPIS njegovemu on-line
sistemu dal soglasje, po drugi strani pa daje temu organu premalo jasne
smernice glede tega, kaj mora od interesenta še zahtevati, a mu hkrati pušča
preveč proste roke pri oblikovanju morebitnih takih zahtev. Določbi torej nista
v skladu z načeli pravne države (2. člen ustave) in ju je ustavno sodišče zato
razveljavilo.
12. Enako, z ustavo neskladno, pa lahko
učinkuje tudi beseda “najmanj” v tretjem odstavku 8. člena pravilnika: UNPIS
dopušča, da poleg vseh predpisanih zahtev po lastni vsakokratni presoji
postavlja še nepredvidljive zahteve prijavitelju, zaradi česar ostaja ta v
negotovosti, ali bo za nabavljeni igralni avtomat v on-line sistemu dobil
soglasje. Ustavno sodišče je zato z uporabo načela koneksitete (30. člen ZUstS)
razveljavilo tudi ta del določbe.
13. Člena 18 in 30 pravilnika sta vsebinsko
enaka členoma 18 in 29b prej veljavnega pravilnika o uporabi igralnih avtomatov
zunaj igralnic (Uradni list RS, št. 53/96 in nasl.), ki ju je ustavno sodišče z
odločbo št. U-I-42/99 z dne 16. 11. 2000 (Uradni list RS, št. 115/00 in OdlUS
IX, 272) razveljavilo, začetek učinkovanja te odločbe pa preložilo za šest
mesecev po objavi v Uradnem listu RS. Točke 14., 15., 19. in 22. obrazložitve
omenjene odločbe veljajo zato tudi kot obrazložitev k tej odločbi; da bi ne
bilo nepotrebnega ponavljanja, se ustavno sodišče sklicuje nanje.
14. Ustavno sodišče je že z odložitvijo
učinkovanja razveljavitve v pravkar omenjeni odločbi za šest mesecev zagotovilo
pristojnemu ministru primeren čas, da bi poiskal z ustavo skladno ureditev
obravnavanega področja. Ko je v pravilniku, ki je izšel neposredno pred objavo
odločbe ustavnega sodišča v Uradnem listu RS, enaka ureditev ponovljena, bo za
isti namen zadoščal krajši dodatni čas odložitve učinkovanja razveljavitve.
C)
15. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo
na podlagi 25. člena, drugega odstavka 26. člena, 30. člena in tretjega
odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in
sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr.
Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić.
Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. U-I-293/00-7
Ljubljana, dne 14. junija 2001.
Predsednik
Franc Testen l. r.