Ustavno sodišče je v postopku za oceno
ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Matije Rožiča iz Mozirja, na seji
dne 9. oktobra 2002
o d l o č i l o:
1. V odloku o ureditvi cestnega prometa v naseljih Občine Celje
(Uradni list RS, št. 5/93, 54/94 in 46/96) so bili v neskladju z zakonom drugi
odstavek 48. člena v delu, ki se je nanašal na 2. točko 47. člena odloka, ter
1. in 3. točka prvega odstavka 54. člena. Ta ugotovitev ima učinek
razveljavitve.
2. V odloku o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 85/99) se
razveljavijo 1. točka prvega odstavka, drugi in tretji odstavek 32. člena, del
četrtega odstavka 32. člena, ki se glasi:” pločnikov in javnih hodnikov ali”,
ter 33. člen.
3. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 7. točke 75.
člena odloka iz 1. točke izreka se zavrže.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1. Pobudnik izpodbija 49. in 55. člen
odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih Občine Celje (v nadaljevanju:
odlok), kjer je določeno, katere ukrepe zimske službe so dolžni opravljati
lastniki stanovanjskih hiš ter lastniki stanovanj in lokalov v objektih, ter
10. točko 76. člena, ki ravnanje v nasprotju s 55. členom odloka sankcionira
kot prekršek. Svoj pravni interes utemeljuje z dejstvom, da je pred Okrožnim
sodiščem v Celju zoper njega in ostale solastnike večstanovanjske hiše vložena
tožba na plačilo odškodnine, ker naj bi se tožnica na pločniku pred hišo, ki
domnevno ni bil posipan proti poledici, hudo poškodovala. Izpodbijane določbe
naj bi predstavljale pravno podlago za vloženo tožbo. Pobudnik poudarja, da je
po 8. členu zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 – v nadaljevanju:
ZJC) vzdrževanje javnih cest, vključno z zagotavljanjem prometne varnosti,
obvezna gospodarska javna služba, in navaja, da je vzdrževanje javnih cest v Občini
Celje po določilih zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št.
32/93 – v nadaljevanju: ZGJS) s koncesijsko pogodbo preneseno na družbo Ceste
Kanalizacija Celje. Ker odlok v izpodbijanem delu po njegovem mnenju nima
podlage v zakonu in v ustavi, je v nasprotju s 153. členom ustave. Ustavnemu
sodišču predlaga, naj razveljavi 49. in 55. člen odloka ter 10. točko 76. člena
odloka v delu, ki se nanaša na ravnanje v nasprotju s 55. členom odloka.
2. Na podlagi prvega in četrtega odstavka
26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v
nadaljevanju: ZUstS) je ustavno sodišče Mestni Občini Celje poslalo pobudo v
odgovor. Ta je v odgovoru navedla, da je bil izpodbijani odlok dvakrat
spremenjen in dopolnjen. S spremembo leta 1994 naj bi bilo v 55. členu
določeno, da je upravnik večstanovanjske hiše dolžan čistiti sneg s pločnikov v
dolžini objekta, ki meji na pločnik, ter da mora odstranjevati ledene sveče, ki
visijo s streh na pločnik oziroma na površino, po kateri hodijo pešci.
Upoštevajoč pravno mnenje Ministrstva za okolje in prostor z dne 7. 11. 1994,
pa naj bi bilo s spremembo leta 1996 določeno, da so dolžni čistiti sneg s
pločnikov in odstranjevati ledene sveče s streh lastniki stavb oziroma
stanovanj. Pojasnila je še, da je bil leta 1994 sprejet odlok o gospodarskih
javnih službah (Uradni list RS, št. 30/94 in 35/01), ki v peti alinei 2. člena
kot obvezno javno službo določa čiščenje javnih površin. V konkretnem primeru
naj bi čiščenje in pluženje snega v Mestni občini Celje pogodbeno opravljala
družba Ceste Kanalizacija Celje.
3. Pobudnik je na podlagi odgovora
nasprotne udeleženke navedel, da mnenje Ministrstva, na katerega se le-ta
sklicuje, ne more biti pravna podlaga za zakonito spremembo izpodbijanega 55.
člena odloka. Poudaril je, da je po ZJC vzdrževanje javnih cest, vključno z
zagotavljanjem prometne varnosti, obvezna gospodarska javna služba, ki jo je po
61. členu zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. – v
nadaljevanju: ZLS) dolžna zagotavljati Občina. Izpodbijane določbe odloka naj
bi bile zato v nasprotju tudi z 61. členom ZLS. Poleg tega naj bi bil
izpodbijani 49. člen v zvezi z 48. členom nejasen in nerazumljiv. Izvrševanje
ukrepov zimske službe naj bi namreč nalagal tako pogodbenim partnerjem (kar bi
bilo skladno z 61. členom ZLS) kot tudi lastnikom stavb. Pojmi v 49. in 55.
členu naj bi bili uporabljeni neustrezno, tako da ni jasno, na koga se navedeni
določbi nanašata. Člen 49 naj bi k izvrševanju zimske službe zavezoval le
lastnike stavb, medtem ko naj bi 55. člen te obveznosti razširil še na
najemnike hiš, lokalov, pravne osebe, posestnike in upravnike. Zato naj bi bil
odlok tudi sam s seboj v nasprotju.
B)–I
4. Pobudnik je navedel, da izpodbija
določbe 49. in 55. člena ter 10. točko 76. člena odloka, toda izpodbijani členi
so bili s prvo spremembo odloka v letu 1994 preštevilčeni oziroma spremenjeni
(25. člen odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa
v naseljih Občine Celje – Uradni list RS, št. 54/94) in so postali 48., 54.
člen in 7. točka 75. člena. Preštevilčenja, ki si ga je normodajalec sam
zapovedal, tudi sam npr. že v 32. členu istih sprememb in dopolnitev, prav tako
pa tudi v 2. členu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi
cestnega prometa v naseljih Občine Celje (Uradni list RS, št. 46/96), ni
upošteval. Navedeni 2. člen spreminja 55. člen odloka, vendar iz njegove
vsebine jasno izhaja, da gre za spreminjanje 54. člena odloka. Ustavno sodišče
je zato v tej odločbi upoštevalo spremenjeno številčenje, uveljavljeno z že
citiranim 25. členom odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi
cestnega prometa v naseljih Občine Celje.
5. Izpodbijani odlok je z uveljavitvijo
odloka o ureditvi prometa v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 87/99), to
je dne 12. 11. 1999, prenehal veljati (61. člen). Ustavno sodišče na podlagi
47. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v
nadaljevanju: ZUstS) presoja tudi predpise, ki so prenehali veljati, oziroma so
bili usklajeni z ustavo in zakonom med postopkom pred ustavnim sodiščem, vendar
le pod pogojem, da niso bile odpravljene posledice neustavnosti oziroma
nezakonitosti. Ker je bil zoper pobudnika zaradi domnevnega neizpolnjevanja
obveznosti, določenih v izpodbijanih določbah, vložen odškodninski zahtevek,
postopek pa še ni pravnomočno končan, bi morebitna ugotovitev, da so bile
izpodbijane določbe neustavne oziroma nezakonite, vplivala na pobudnikov pravni
položaj. Pobudnik zato izpolnjuje pogoje za nadaljevanje postopka iz 47. člena
ZUstS, razen glede 7. točke 75. člena odloka. Pobudnik ni izkazal, da na
podlagi te določbe zoper njega teče postopek o prekršku oziroma da je zoper že
pravnomočno odločbo o prekršku vložil ustavno pritožbo. Zato je ustavno sodišče
v tem delu njegovo pobudo zavrglo (3. točka izreka).
B)–II
6. Ustavno sodišče je pobudo za presojo
drugega odstavka 48. člena ter 1. in 3. točke prvega odstavka 54. člena odloka
sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS
takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
7. V 47. členu odloka je določeno, da
zimska služba obsega naslednja dela oziroma ukrepe: (1) pluženje in
odstranjevanje snega s cest, ulic, trgov, javnih parkirnih prostorov in drugih
javnih prometnih površin; (2) odstranjevanje snega s pločnikov ter posipavanje
le-teh ob poledici; (3) odvoz snega s cest, pločnikov ter javnih parkirišč; (4)
posipavanje javnih prometnih površin ob poledici; (5) odstranjevanje ledenih sveč
s cestne oziroma ulične strani zgradb; (6) namestitev snegolovov na strehah, s
katerih se lahko usuje plaz na javne prometne površine in (7) namestitev in
redno vzdrževanje žlebov in odtočnih cevi na cestni strani zgradb.
8. Prvi odstavek 48. člena odloka določa,
da dela iz 1., 3. in 4. točke prvega odstavka 47. člena tega odloka opravlja po
posebni pogodbi organizacija ali posameznik. Drugi odstavek 48. člena pa
določa, da so naloge iz 2., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 47. člena dolžni
izvrševati lastniki stavb.
9. V 54. členu odloka je določeno:
“Lastniki stanovanjskih hiš ter lastniki
stanovanj in lokalov v objektih so dolžni v dolžini zgradb in zazidanih in
nezazidanih stavbnih zemljišč, ki jih imajo v lasti: (1) čistiti sneg s
pločnikov in javnih hodnikov; (2) odstranjevati s streh in žlebov ledene sveče,
ki ogrožajo javni promet; (3) posipati pločnike in javne hodnike ob poledici.
Pločnike ob javnih cestah oziroma ulicah,
ki mejijo na nezazidana stavbna zemljišča ali vrtove, so dolžni čistiti njihovi
lastniki.
Dolžnost izvajanja zimske službe iz
prejšnjega odstavka lahko lastniki s pogodbo prenesejo na druge izvajalce.
V letnem planu zimske službe iz 49. člena
se določi, v skladu s sprejetim minimalnim obsegom zimske službe, trase in
dolžine pločnikov, na katerih bo v tekočem letu izvajal zimsko službo pogodbeni
izvajalec iz 50. člena odloka. Izvleček iz plana zimske službe, ki se nanaša na
čiščenje pločnikov, mora občinski upravni organ, pristojen za promet, objaviti
v sredstvih javnega obveščanja.”
10. Po 2. členu ZJC so javne ceste prometne
površine splošnega pomena za javni promet in javno dobro. Po 23. točki prvega
odstavka 14. člena ZJC se pločniki štejejo za sestavni del cestišča, cestišče
pa je del javne ceste. Iz navedenega sledi, da ima pločnik ob javni cesti kot
njen sestavni del status javne površine. Po 5. točki prvega odstavka 26. člena
zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in nasl. – ZVO) spada
čiščenje javnih površin med obvezne lokalne javne službe, ki jih je dolžna
samostojno, neposredno in obvezno zagotavljati občina. Izvajanje obvezne
lokalne javne službe zagotovi občina v eni od oblik, ki so določene v 6. ZGJS,
in sicer: v režijskem obratu, v javnem gospodarskem zavodu, v javnem podjetju
ter z dajanjem koncesij osebam zasebnega prava ali vlaganjem javnega kapitala v
dejavnost oseb zasebnega prava. Občina torej lahko izvajanje obvezne lokalne
službe zagotovi le v eni od oblik, ki so določene v ZGJS, in ne more izvajanja
dejavnosti, ki je javna služba, prisilno prevaliti na posameznike, v
obravnavanem primeru na lastnike stanovanjskih hiš ter na lastnike stanovanj in
lokalov v objektih ob pločnikih in v javnih hodnikih. Ker sta izpodbijani
določbi 48. in 54. člena odloka nalagali navedenim posameznikom obveznost čiščenja
snega s pločnikov in javnih hodnikov brez zakonske podlage, sta bili v delu,
kot izhaja iz izreka te odločbe, v neskladju z določbo 6. člena ZGJS (tako
ustavno sodišče tudi v odločbi št. U-I-63/00 z dne 7. 3. 2002, Uradni list RS,
št. 26/02).
11. V primeru, ko ustavno sodišče v
postopku na podlagi 47. člena ZUstS ugotovi, da je bil podzakonski akt v
neskladju z ustavo ali zakonom, lahko tej svoji ugotovitvi da učinek odprave
ali razveljavitve. Odločitev je odvisna od tega, ali in na kakšen način je mogoče
odpraviti škodljive posledice. Ker je bila zoper pobudnika, v zvezi z
obveznostjo, določeno v izpodbijanih določbah odloka, vložena tožba za plačilo
odškodnine, o kateri še ni bilo pravnomočno odločeno, se je ustavno sodišče
odločilo, da ugotovitvi o neskladnosti da učinek razveljavitve. Razveljavitev
podzakonskega akta namreč po tretjem odstavku 45. člena ZUstS učinkuje tudi
tako, da se razveljavljena določba ne more uporabiti za razmerja, nastala pred
dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če o njih do tega dne še ni bilo
pravnomočno odločeno.
B)–III
12. Ker gre za enako ureditev, kot jo je
izpodbijal pobudnik, le da je ta ureditev vsebovana v drugem predpisu,
nasprotni udeleženec pa se je o njegovih navedbah izjavil, je ustavno sodišče
na podlagi 30. člena ZUstS opravilo še oceno ustavnosti in zakonitosti 32. in
33. člena odloka o občinskih cestah (ustavno sodišče je enako storilo npr. v
zadevi št. U-I-32/99 z dne 17. 5. 2001, Uradni list RS, št. 25/96 in OdlUS X,
92).
13. Kot že povedano, je tudi z odlokom o
občinskih cestah dolžnost čiščenja snega s pločnikov in javnih hodnikov ter
posipanje s sredstvi za topljenje snega in ledu občina naložila lastnikom
stanovanjskih hiš oziroma poslovnih prostorov (32. člen) in lastnikom
nezazidanih stavbnih zemljišč ali vrtov (33. člen). Iz razlogov, navedenih v
10. točki obrazložitve te odločbe, sta tudi del 32. člena in 33. člen odloka o
občinskih cestah v neskladju s 6. členom ZGJS. Zato je ustavno sodišče navedeni
določbi razveljavilo.
C)
14. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo
na podlagi 30. člena, tretjega odstavka 45. člena in 47. člena ZUstS v sestavi:
predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj,
dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka
Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je
sprejelo soglasno.
Št. U-I-218/99-16
Ljubljana, dne 9. oktobra 2002.
Predsednica
dr. Dragica Wedam Lukić l. r.