Odločba o razveljavitvi 6. člena odloka o imenovanju in preimenovanju ulic v mestu Lendava-Lendva in imenovanju ulic v naseljih na območju Občine Lendava

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Friderika Krambergerja, Ladislava Bagladija, Leona Alta, Danice Radikon, Vladimirja Radikona in Ludvika Varge, vseh iz Lendave, na seji dne 17. aprila 2003

o d l o č i l o:

1. Razveljavi se 6. člen odloka o imenovanju in preimenovanju ulic v mestu Lendava-Lendva in imenovanju ulic v naseljih na območju Občine Lendava (Uradni list RS, št. 23/00 in 50/00).

2. Razveljavitev začne učinkovati po preteku šestih mesecev od dneva objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

3. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 3. in 5. člena odloka o imenovanju in preimenovanju ulic v mestu Lendava-Lendva in imenovanju ulic v naseljih na območju Občine Lendava se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A)

1. Pobudniki izpodbijajo odlok o imenovanju in preimenovanju ulic v mestu Lendava-Lendva in imenovanju ulic v naseljih na območju Občine Lendava (v nadaljevanju: odlok). Menijo, da je izpodbijani odlok v neskladju s statutom Občine Lendava (Uradni list RS, št. 26/99 – v nadaljevanju: statut), s pravilnikom o določanju imen naselij in ulic ter označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80 in nasl. – v nadaljevanju: pravilnik), z zakonom o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80 in nasl. – v nadaljevanju: ZIENUS) ter s 44. členom ustave (sodelovanje pri upravljanju javnih zadev).

2. Pobudniki Friderik Kramberger, Ladislav Bagladi in Leon Alt so prebivalci Krajevne skupnosti Lendava – Helyi Közössčg Lendva (v nadaljevanju: KS Lendava). Navajajo, da so občani KS Lendava o imenovanju in preimenovanju ulic v mestu Lendava (pobuda za preimenovanje je bila dana s strani madžarske samoupravne narodne skupnosti) razpravljali prvič leta 1996 na zborih krajanov, ko preimenovanju ulic po pripadnikih madžarske narodnosti niso dali podpore, soglašali pa so s poimenovanjem novih trgov in ulic. Ker naj bi predlagatelji preimenovanja oporekali legitimnosti zborov krajanov, je Svet KS Lendava o preimenovanju februarja 1997 izvedel anketo. Tudi rezultati ankete naj bi preimenovanju odločno nasprotovali. Takratni občinski svet, ki je bil z rezultati seznanjen, naj bi nato vprašanje preimenovanja zaključil in pustil nespremenjeno stanje. Jeseni leta 1999 pa naj bi se v medijih javnega obveščanja in v gradivu sej občinskega sveta zahtevek za preimenovanje ulic ponovno pojavil. Na volitvah leta 1998 izvoljeni občinski svet naj bi po hitrem postopku sprejel izpodbijani odlok, pri čemer pa naj krajani v postopek preimenovanja ne bi bili vključeni. Pobudniki navajajo, da je dokončno objavo odloka zaradi protesta enega izmed občinskih svetnikov, ki je predlagal izvedbo referenduma, in pisnih peticij krajanov, župan sicer zadržal, vendar le do februarske seje, ko je odlok s spremembami prvotnega predloga občinski svet sprejel. Pobudniki poudarjajo, da tudi v tej fazi niso bili pozvani k sodelovanju. Zatrjujejo, da občina v postopku sprejemanja odloka v njihovem primeru ni upoštevala 7. člena ZIENUS, kot je to storila na primer v vasi Trimlini, kjer je izvedla zbor občanov in tam izraženo voljo le-teh tudi upoštevala. Ker v postopku sprejemanja odloka ni bila upoštevana pravica občanov Krajevne skupnosti Lendava do neposrednega sodelovanja pri odločanju, je po mnenju pobudnikov odlok v neskladju s statutom in 7. členom ZIENUS. Ker občinski svet v postopku preimenovanja ulic v mestu Lendava ni pridobil mnenja oziroma stališča KS Lendava, je po mnenju pobudnika Leona Alta izpodbijani odlok v neskladju tudi s peto alineo 14. člena, peto alineo 15. člena in četrto alineo 16. člena pravilnika.

3. Pobudniki Danica in Vladimir Radikon ter Ludvik Varga so prebivalci Krajevne skupnosti Dolga Vas – Helyi Közössčg Hosszúfalu (v nadaljevanju: KS Dolga vas). Zatrjujejo, da je bil izpodbijani odlok sprejet le po predhodno pridobljenem soglasju madžarske samoupravne narodne skupnosti, ni pa bila dana možnost občanom, da na zboru občanov KS Dolga vas predlog obravnavajo in oblikujejo stališča v skladu z 80. členom statuta. Ker zbora občanov KS Dolga vas ni bilo, jim ni bilo omogočeno neposredno sodelovanje (dajanje pobud in predlogov) pri odločanju o poimenovanju ulic na območju naselja Dolga vas. Menijo, da je izpodbijani odlok zato v neskladju s statutom. Danica in Vladimir Radikon še navajata, da je predlog za poimenovanje ulic v naselju Dolga vas podal Svet KS Dolga vas, čigar člani so izključno madžarske narodnosti, sama pa sta slovenske narodnosti in hkrati edina stanovalca v ulici. Pobudniki navajajo, da so za preimenovanje ulic izvedeli šele iz objave odloka v Uradnem listu RS (Danica in Vladimir Radikon) oziroma iz obvestila upravne enote o novi hišni tablici (Ludvik Varga).

4. V odgovoru na navedbe pobudnikov direktor Občinske uprave občine Lendava navaja, da je občinski svet izpodbijani odlok sprejel na seji dne 20. 12. 1999 na podlagi 8. člena ZIENUS in zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. – ZLS), v skladu s 76. členom statuta pa je pridobil tudi soglasje madžarske samoupravne narodne skupnosti. Odločitev, da se odlok uvrsti na dnevni red in obravnava po hitrem postopku, je občinski svet sprejel soglasno. Pojasnjuje, da do sprejema odloka, kljub določbi 14. člena ZIENUS, imenovanje in določitev območja ulic ni bilo ustrezno urejeno. Pobudo in predloge za preimenovanje ulic v mestu Lendava-Lendva je podala madžarska samoupravna narodna skupnost, pobude in predloge za uvedbo uličnega sistema v drugih naseljih na območju Občine Lendava pa posamezni sveti krajevnih skupnosti. Od vložitve prve pobude dalje in vse do sprejema odloka je občina skupaj s predstavniki svetov krajevnih skupnosti aktivno sodelovala s pristojnim geodetskim organom. V skladu z dodatnim sklepom občinskega sveta je bila ustanovljena tudi komisija strokovnjakov iz različnih področij, saj je bilo treba imena ulic opredeliti v slovenskem in madžarskem jeziku.

B)–I

5. Ustavno sodišče je pobude zaradi skupnega obravnavanja in odločanja združilo. Iz pobud izhaja, da je sporen potek postopka sprejemanja odloka v delu, ki se nanaša na imenovanje in preimenovanje ulic na območju mesta Lendava-Lendva (3. in 5. člen), in v delu, ki se nanaša na imenovanje ulic za območje naselja Dolga vas – Hosszúfalu (6. člen). Ustavno sodišče je pobudo v delu, ki se nanaša na 6. člen odloka, sprejelo in ker so bili izpolnjeni pogoji, določeni v četrtem odstavku 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS), je takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.

6. Ustavno sodišče ni presojalo skladnosti odloka s statutom, saj je po določbi četrte alinee prvega odstavka 21. člena ZUstS pristojno le za presojo skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in zakoni. V tem okviru odloča tudi o ustavnosti in zakonitosti postopkov, po katerih so bili ti akti sprejeti. Ni pa v pristojnosti ustavnega sodišča presoja medsebojne skladnosti predpisov lokalne skupnosti. Ustavno sodišče zato ni moglo preizkusiti, ali je izpodbijani odlok v skladu s statutom Občine Lendava, temveč je ocenjevalo v okviru navedb le skladnost z ustavo in zakonom.

7. Občina Lendava je z izpodbijanim odlokom določila območja posameznih ulic in naselij in njihova imena ter imenovala in preimenovala nekatere ulice za območje mesta Lendava-Lendva. Hkrati je uvedla ulični sistem in nove ulice ter določila območja posameznih ulic in njihovih imen za naselja na območju Občine Lendava. V izpodbijanem 6. členu je določila imena za posamezne ulice za območje naselja Dolga vas.

8. Zakonske določbe glede načel, načina in postopka za imenovanje, preimenovanje, združevanje, razdruževanje in odpravo naselij in ulic vsebuje ZIENUS. Tretji odstavek 7. člena ZIENUS določa, da pobude in predloge za imenovanje, preimenovanje, združevanje, razdruževanje in odpravo naselij in ulic dajejo delovni ljudje in občani na svojih zborih in v organih krajevnih skupnosti. V tej določbi je torej izrecno določeno samo to, da občani na ta način dajejo pobude in predloge za tovrstne odločitve. Po smiselni interpretaciji te določbe, ki jo je ustavno sodišče sprejelo v odločbi št. U-I-74/92 z dne 19. 11. 1992 (Uradni list RS, št. 58/92 in OdlUS I, 88), iz nje sledi, da morajo občani v krajevni skupnosti imeti možnost, da na enak način (na zborih občanov ali v organih KS) povedo svoje mnenje tudi o pobudah in predlogih, ki so bili dani na drug način. Navedena določba torej ne pomeni, da se smejo pobude in predlogi dajati le prek zborov občanov ali organov KS in da drugi načini dajanja pobud niso dopustni. Prizadeti občani morajo imeti možnost, da na zboru občanov za vso občino ali za eno ali več vaških skupnosti ali na kakšen drug način osebnega izrekanja sodelujejo v postopku imenovanja, preimenovanja, združevanja, razdruževanja in odprave naselij in ulic. To pomeni, da morajo biti s postopki seznanjeni. Za oceno, ali so občani imeli možnost sodelovati v postopkih po ZIENUS in ali so imeli možnost povedati svoja stališča, je ključno, da so bili na ustrezen način obveščeni o predlaganih spremembah ter da statut občine ureja vrste in postopke za neposredno odločanje občanov. Namen 7. člena ZIENUS je dati možnost zainteresiranim krajanom, da sami dajejo pobude in predloge za imenovanje, preimenovanje, združevanje, razdruževanje in odpravo naselij in ulic oziroma da se z danimi pobudami in predlogi seznanijo in se o njih izjavijo, ker to prispeva k bolj demokratični, argumentirani in pretehtani odločitvi. Poudariti je treba, da mnenja občanov za občinski svet niso obvezna.

9. Statut Občine Lendava v VI. poglavju določa oblike in postopke neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini. Kot oblike neposrednega odločanja opredeljuje zbor občanov, referendum in ljudsko iniciativo (79. člen). Da pa bi prizadeti občani lahko uporabili možnosti, ki jim jo daje statut, bi morali biti o predlogu za preimenovanje ulic najprej na primeren način obveščeni. Glede na zatrjevanje pobudnikov, da so za preimenovanje ulic izvedeli šele iz objave odloka v Uradnem listu RS (Dana in Vladimir Radikon) oziroma iz obvestila upravne enote o novi hišni tablici (Ludvik Varga), je ustavno sodišče posebej pozvalo Občino Lendava, naj pojasni, na kakšen način je krajane na območju naselja Dolga vas obvestila o predlogu za imenovanje ulic v območju naselja Dolga vas.

10. V odgovoru je občina pojasnila, da je predlog prišel s strani krajevne skupnosti, kjer so krajani imeli možnost in so sami oblikovali in predlagali imena ulic. Navedla je, da je postopek priprave odloka trajal več kot leto dni in da je bil prvotni odlok celo umaknjen iz postopka ter zato medijsko – v lokalnih časopisih, radiu in televiziji – zelo odmeven. Poleg tega je poudarila, da se je predlog odloka izoblikoval šele, ko je bil dosežen vsestranski kompromis in upoštevani vsi predlogi. Ustavno sodišče ugotavlja, da na podlagi navedenih pojasnil ni mogoče zaključiti, da so bili občani KS Dolga vas ustrezno obveščeni o predvidenem imenovanju ulic na območju naselja Dolga vas. Dejstvo, da je bil predlog za imenovanje ulic na območju naselja Dolga vas podan s strani sveta KS, namreč samo po sebi še ne zagotavlja, da so bili krajani seznanjeni s postopkom. Prav tako okoliščine, da je postopek tekel dlje časa in da je bil deležen medijske pozornosti, ni mogoče šteti za primeren način seznanitve prizadetih občanov s predlaganimi spremembami. Občina bi morala občane seznaniti s predvideno določitvijo oziroma imenovanjem ulic za območje naselja Dolga vas npr. z javno razgrnitvijo predloga, z objavo v uradnem glasilu občine ali krajevne skupnosti, s sklicem zbora občanov ali na kakšen drug primeren način. Ker občinski svet v obravnavanem primeru krajanov naselja Dolga vas ni obvestil na ustrezen način, jim ni bilo omogočeno izjaviti se o predvidenih spremembah na način, kot to smiselno izhaja iz ZIENUS. Izpodbijani 6. člen odloka je zato v neskladju z zakonom in ga je ustavno sodišče razveljavilo.

11. Po določbi prvega odstavka 45. člena ZUstS ustavno sodišče protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise odpravi ali razveljavi. Ustavno sodišče se je v obravnavanem primeru odločilo za razveljavitev. Pri odločitvi je upoštevalo, da pobudniki sami odprave niso predlagali, ampak so predlagali le ugotovitev nezakonitosti oziroma neustavnosti. Da bo normodajalec lahko brez škodljivih posledic odpravil ugotovljeno nezakonitost, se je odločilo za razveljavitev z odložnim rokom.

B)–II

12. V 3. členu odlok določa imena ulic in naselij v mestu Lendava-Lendva, v 5. členu pa preimenovanje nekaterih ulic na območju mesta Lendava–Lendva. Pobudniki zatrjujejo, da jim ni bila dana možnost sodelovati pri pripravi in sprejemanju izpodbijanega odloka oziroma da niso imeli možnosti povedati svojega mnenja. Očitek pobudnikov ni utemeljen.

13. Kot že povedano, določba 7. člena ZIENUS občanom več kot to, (1) da lahko dajejo pobude in predloge za imenovanje, preimenovanje, združevanje, razdruževanje in odpravo naselij in ulic na svojih zborih in v organih krajevnih skupnosti, (2) da morajo biti s postopki seznanjeni in (3) da morajo imeti možnost, da povedo svoja stališča, ne zagotavlja. Določbe 14., 15. in 16. člena pravilnika, ki med dokumentacijo, ki mora biti priložena predlogu za odločanje na občinskem svetu, zahtevajo tudi stališče krajevne skupnosti, ki jo sprememba zadeva, pomenijo le tehnično izvedbo zakonskega načela, po kateri morajo pri sprejemanju takih odločitev na ustrezen način sodelovati prizadeti občani. “Stališče krajevne skupnosti” pomeni predvsem stališče občanov, ki morajo imeti možnost, da tako stališče sprejmejo (izrazijo), kar pomeni, da morajo biti s postopki seznanjeni. Če svoje pravice ne izkoristijo, to ni ovira za nadaljevanje postopka. Smiselno to velja tudi za stališče krajevne skupnosti (14., 15. in 16. člen pravilnika).

14. Iz odgovora občine in navedb pobudnikov samih nesporno izhaja, da so bili v zvezi z imenovanjem in preimenovanjem ulic v mestu Lendava-Lendva leta 1996 v KS Lendava organizirani zbori občanov, v letu 1997 pa v zvezi s tem izvedena še anketa med občani. To pomeni, da so bili krajani na ustrezen način obveščeni o predvidenih spremembah in vprašani za mnenje glede predlaganih sprememb. Dejstvo, da si je občinski svet vzel več kot leto dni časa, da je ponovno pretehtal predvideno ureditev, te ugotovitve ne spreminja.

15. Ustavno sodišče ponovno poudarja, da za občinski svet stališča občanov niso obvezujoča, vendar to ne pomeni, da lahko ta sprejema arbitrarne odločitve oziroma, da občani na že sprejete odločitve ne morejo vplivati. V obravnavanem primeru statut Občine Lendava v VI. poglavju kot oblike neposrednega odločanja opredeljuje zbor občanov, referendum in ljudsko iniciativo. Iz navedenega izhaja, da so imeli prizadeti krajani zagotovljene različne možnosti, s katerimi bi lahko sodelovali v vseh fazah priprave in sprejemanja izpodbijanega odloka. Lahko bi npr. predlagali naknadni referendum o izpodbijanem odloku (86. člen statuta), na podlagi 94. člena statuta pa imajo še vedno možnost zahtevati njegovo razveljavitev.

16. Iz navedenega izhaja, da v postopku glede imenovanja in preimenovanja ulic v mestu Lendava-Lendva (3. in 5. člen odloka) določbe tretjega odstavka 7. člena ZIENUS, določbe 14., 15. in 16. člena pravilnika ter določba 44. člena ustave očitno niso bile kršene. Ustavno sodišče je zato pobudo v tem delu zavrnilo.

C)

17. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi drugega odstavka 26. člena in tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Prvo in drugo točko izreka je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu, proti je glasoval sodnik Čebulj. Tretjo točko izreka je sprejelo soglasno.

Št. U-I-84/00-28

Ljubljana, dne 17. aprila 2003.

Predsednica
dr. Dragica Wedam Lukić l. r