Ustavno sodišče je v postopku za oceno
ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Jožeta Dolharja iz Predoselj, na
seji dne 6. novembra 2003
odločilo:
Člen 4 Odloka o kategorizaciji
občinskih cest in kolesarskih poti v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št.
113/2000) se v delu, ki pod zaporedno številko 121 z oznako JP684110
opredeljuje lokalno cesto Predoslje - Brdski mlin
v dolžini 98 metrov, razveljavi.
Obrazložitev
A)
1. Pobudnik izpodbija 4. člen Odloka o
kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Mestni občini Kranj (v
nadaljevanju Odlok) v delu, ki pod zaporedno številko 121 opredeljuje cesto
Predoslje - Brdski mlin. Navaja, da bi se morala sporna cesta končati pred
mostom čez potok Belco, torej ne bi smela teči čez ta most do vogala hiše št.
21. Njeno podaljšanje naj bi predstavljalo funkcionalno zemljišče njegove
domačije in dostopno pot do nje (parc. št. 31 k.o. Predoslje), kar je v njegovi
lasti. Ustavno sodišče naj bi v odločbi št. U-I-87/91 z dne 28. 1. 1993 (Uradni
list RS, št. 8/93 in OdlUS II, 10) že odločilo, da je uvrščanje poti v zasebni
lasti med javne poti v neskladju s 33. in z 69. členom Ustave. Lastninska
pravica naj bi se lahko pridobila le na podlagi pravnega posla ali na drug
ustrezen, z zakonom določen način, vendar Mestna občina v njegovem primeru
takšne pravne podlage nima.
2. Mestna občina odgovarja, da je bil Odlok
sprejet na podlagi katastra cest in njihovega kartografskega prikaza, ki
podatkov o zemljiščih nista obsegala, ker tega predpis o merilih za
kategorizacijo javnih cest ni terjal. Pobudniku naj bi obljubili, da bodo
napako pri kategorizaciji ceste (v dolžini 22 ali 23 metrov) odpravili tako, da
bodo sprejeli spremembo Odloka, saj ne gre zgolj za njegov redakcijski
popravek, ker je treba spremeniti podatke o poteku, koncu in dolžini te ceste.
V Mestni občini naj bi bilo več kot sedemsto cest in pri strokovnem delu so
ugotovili številne napake, ki jih želijo odpraviti istočasno. Mestni svet naj
bi na predlog Župana enkrat letno določal spremembe pri kategorizaciji cest,
vendar bodo že oktobra 2001 na obravnavani cesti postavili prometni znak
"slepa ulica" in dopolnilno tablo "promet mogoč do mostu".
3. Na poziv Ustavnega sodišča je pobudnik
dne 8. 9. 2003 odgovoril, da Mestna občina zelo dolgo pripravlja spremembe
Odloka, vendar končnega roka za njihov sprejem ni. Pobudnik dokazuje, da je
tudi morebitni prometni znak mogoče odstraniti, hkrati pa ne zagotavlja, da
cesta ni v javni rabi, saj le promet na njej ni dovoljen. Nekateri naj bi imeli
interes, da njegovo zemljišče izkoriščajo za svoje namene, zato vztraja pri
pobudi.
B)
4. Iz zemljiškoknjižnega izpiska in iz
katastrskega načrta, ki ju je priložil pobudnik, izhaja, da del sporne ceste
poteka po nepremičnini parc. št. 31. k.o. Predoslje, ki je v lasti pobudnika,
zato ta izkazuje pravni interes. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na
izpolnjene pogoje po četrtem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču
(Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) takoj nadaljevalo z
odločanjem o stvari sami.
5. Odlok določa občinske ceste po njihovih
kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga
prevzemajo, ter občinske kolesarske poti (1. člen). V 4. členu med lokalne
ceste med naselji v Mestni občini ter ceste med naselji v Mestni občini in
naselji v sosednjih občinah uvršča pod zaporedno številko 121 cesto Predoslje -
Brdski mlin, ki se konča kot Z - hiša 21 in je dolga 98 metrov. Del te ceste
leži na zemljišču, ki je v lasti pobudnika.
6. Ustava v 69. členu določa, da je
razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le
proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa
zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub
ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave,
omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Pri razlastitvi
gre torej za poseg v lastninsko pravico v postopku, ki ga predpisuje Zakon o
urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 - v nadaljevanju ZUreP-1), v času
vložitve pobude pa ga je predpisoval Zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list
RS, št. 44/97 - v nadaljevanju ZSZ). Gre za postopek, v katerem se za konkreten
primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem
so zagotovljeni tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina.
7. Pojem in status javnih cest ureja 2.
člen Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 - v nadaljevanju ZJC).
Javne ceste so prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih
lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki
urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. V prvem odstavku 3. člena ZJC
je določeno, da so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v
lasti občine. Javna cesta pa ne more biti na zemljišču v zasebni lasti, ne da bi
bil prej z lastnikom sklenjen pravni posel za pridobitev zemljišča ali zoper
njega izveden razlastitveni postopek.
8. Ustavno sodišče je v odločbi št.
U-I-87/91 že odločilo, da podzakonski akt z razglasitvijo javne poti ne more
imeti razlastitvenega učinka, ker je to v nasprotju s 33. členom Ustave. Takšen
učinek sta imeli določbi 137. člena ZZK in 85. člena ZJC, ki ju je Ustavno
sodišče razveljavilo z odločbo št. U- I-224/00 z dne 9. 5. 2002 (Uradni list
RS, št. 50/02 in OdlUS XI, 73), saj sta ne glede na to, da sta urejali vpis v
zemljiško knjigo, pomenili, da bi država ali občina zaradi dejstva, da je bilo
zemljišče uporabljeno za cesto, z vpisom javnega dobra v zemljiško knjigo
pridobili lastninsko pravico tudi na zemljiščih v zasebni lasti, čeprav jih
pred tem nista pridobili s pravnim poslom ali po zakonito izvedenem
razlastitvenem postopku.
9. V obravnavanem primeru s pobudnikom ni
bil sklenjen pravni posel za pridobitev zemljišč s strani Mestne občine. Zoper
njega tudi ni bil izveden postopek razlastitve po določbah ZSZ (oziroma
ZUreP-1). Zato je 4. člen Odloka v izpodbijanem delu v neskladju z 69. členom
Ustave. Ker ta del 4. člena Odloka nezakonito posega v lastninsko pravico, je v
neskladju tudi s 33. členom Ustave. Ustavno sodišče je zato izpodbijani del 4.
člena Odloka razveljavilo.
C)
10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo
na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica
Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija
Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in
Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. U-I-186/01-12
Ljubljana, dne 6. novembra 2003.
Predsednica
dr. Dragica Wedam Lukić