U-I-369/02-
4. 3. 2004
ODLOČBA
Ustavno sodišče je v postopku za oceno
ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo družbe Kompas mejni turistični
servis, d.d., Ljubljana, ki jo zastopa Ivan Stošič, odvetnik v Ljubljani, na
seji dne 4. marca 2004
odločilo:
1. Točka 1 drugega odstavka 12. člena Odloka o nadomestilu za
uporabo stavbnega zemljišča v Občini Šentilj (Medobčinski uradni vestnik, št.
29/95, 2/96, 31/97, 16/98, 34/99 in 13/01) se odpravi.
2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti
4. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Šentilj
se zavrne.
Obrazložitev
A.
1. Pobudnica je pobudo vložila 22. 10.
2002. Navaja, da na območju mejnega prehoda Šentilj opravlja trgovsko in
gostinsko dejavnost. Izpodbija določbi 4. in 12. člena Odloka o nadomestilu za
uporabo stavbnega zemljišča v Občini Šentilj (v nadaljevanju Odlok), kolikor na
tem območju obremenjujeta zemljišča, na katerih opravlja trgovsko dejavnost, s
številom točk. Izpodbijani določbi Odloka naj bi določali število točk kot
osnovo za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju
nadomestilo), po kriteriju izjemnih ugodnosti pri pridobivanju dohodka, zaradi
izjemno ugodne lokacije zemljišč. Ustavno sodišče naj bi z odločbo št. U-I-357/98
z dne 15. 3. 2001 (Uradni list RS, št. 24/01 in OdlUS X, 42) že razveljavilo
12. člen odloka, ki je takrat po enakem kriteriju nalagal plačilo nadomestila
od spornih zemljišč, na katerih je imela nekdanjo brezcarinsko prodajalno.
Občina naj bi zato sprejela Odlok in z njim v 12. členu zgolj prepolovila
obremenitev teh zemljišč s številom točk. Vendar naj pri tem ne bi upoštevala
nikakršnih meril, ki omogočajo preizkus utemeljenosti nove ureditve. Pobudnica
pojasnjuje, da na mejnem prehodu Šentilj opravlja običajno trgovsko dejavnost,
zato ta lokacija zanjo ne predstavlja več prednosti, temveč breme. Člen 4
Odloka naj bi zato to območje neutemeljeno uvrščal v I. območje stavbnih
zemljišč. Zaradi meje in mejnih organov naj bi bilo njeno poslovanje negativno
in s 1. 11. 2002 je prodajalno v Šentilju zaprla. Po izpodbijanih določbah
Odloka naj bi bila njena obremenitev z nadomestilom brez utemeljenega razloga
višja kot pri drugih zavezancih, zato sta ti določbi Odloka v neskladju z
drugim odstavkom 14. člena in s 74. členom Ustave. Predlaga, naj ju Ustavno
sodišče odpravi.
2. Občina Šentilj na navedbe pobudnice ni
odgovorila.
B. - I.
3. Odlok v 12. členu predpisuje število
točk, s katerimi so na mejnem prehodu Šentilj obremenjena zemljišča, na katerih
pobudnica opravlja dejavnost, zato ta izkazuje pravni interes za oceno
ustavnosti in zakonitosti te določbe Odloka. Ustavno sodišče je pobudo v tem
delu sprejelo in glede na izpolnjene pogoje po četrtem odstavku 26. člena
Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS)
nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Po 5. točki prvega odstavka 179. člena
Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 - v nadaljevanju
ZUreP-1) je prenehal veljati Zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št.
44/97 - v nadaljevanju ZSZ97), razen prve alineje 56. člena v delu, ki se
nanaša na nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Na podlagi te določbe
ZSZ97 je v veljavi ureditev plačevanja nadomestila, kot izhaja iz VI. poglavja
Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. - v
nadaljevanju ZSZ84). Tej ureditvi sta 180. člen ZUreP-1 in 218. člen Zakona o
graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 - v nadaljevanju ZGO-1) dodala
opredelitve stavbnih zemljišč, za katera se nadomestilo za uporabo stavbnega
zemljišča lahko odmerja. Po 218. členu ZGO-1 so bile občine dolžne uskladiti
odloke s citirano določbo. V občinah, ki odlokov niso uskladile, se pri odmeri
nadomestila uporablja citirana določba ZGO-1.
5. V obravnavanem primeru gre za zazidano
stavbno zemljišče, ki je gradbena parcela z zgrajenim objektom, ki ni objekt
gospodarske javne infrastrukture. Zato je po 218. členu ZGO-1 odmera
nadomestila zanj predvidena. Odlok v 12. členu predvideva, da se pri uporabi
zazidanega stavbnega zemljišča v posameznih dejavnostih upoštevajo izjemne
ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih, ki so
posledica izjemno ugodne lokacije stavbnega zemljišča. Izjemno ugodne lokacije
so na stavbnih zemljiščih znotraj I. območja. Dodatne točke za vrednotenje
nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na izjemno ugodnih lokacijah se
obračunajo za dejavnosti, ki so naštete v nadaljevanju. Med njimi so prodajalne
ovrednotene s 5000 točkami in enako trgovine z naftnimi derivati na drobno.
Druge poslovne dejavnosti so ovrednotene z 2500 točkami.
6. Ustavno sodišče je v odločbi št.
U-I-357/98 že odločilo, da je izjemna donosnost dejavnosti, ki se opravlja na
določenih lokacijah, po določbi tretje alineje 61. člena ZSZ84 okoliščina, ki
jo lokalna skupnost utemeljeno upošteva, ko določa višino nadomestila.
Neenakost, ki se na ta način vzpostavlja med posameznimi zavezanci, zato sama po
sebi ni v neskladju z določbo drugega odstavka 14. člena Ustave. Vendar načelo
enakosti pred zakonom terja tudi upoštevanje sorazmerja med dodatno ugodnostjo
in s tem zvezanimi dodatnimi bremeni, ki jih normodajalec z različnim urejanjem
pravnih položajev nalaga posameznim zavezancem. Načelu enakosti ustreza takšna
normativna različnost, ki ustreza različnosti dejanskih stanj, s tem da
razlikovanje ne sme biti arbitrarno in mora predpis v okviru svojega namena
izbrati sredstva, sorazmerna ugotovljeni različnosti položajev, ki so podlaga
za normativno razlikovanje. Višina dodatne obremenitve mora biti torej v
razumnem sorazmerju z višino dodatnega dohodka, ki ga prinaša izjemno ugodna
lokacija.
Izpodbijani predpis prestane takšen
preizkus, če normodajalec v postopku ustavnosodne presoje navede podatke, ki
jih je uporabil pri določitvi sorazmerja med posameznimi obremenitvami.
7. Občina v obravnavanem primeru ni
sporočila nikakršnih podatkov. Vendar pobudnica zmotno meni, da lahko Ustavno
sodišče upošteva že poslovanje njene konkretne prodajalne, saj gre za oceno
višine in sorazmerja med obremenitvami prodajaln in drugih dejavnosti (tudi
njene gostinske dejavnosti) na tem območju s predpisom. Ustavno sodišče bi
sicer lahko upoštevalo podatke iz gradiva v normodajnem postopku ali podatke,
ki so mu dostopni na kakšen drug način. Vendar v tem primeru Ustavno sodišče ni
imelo na razpolago nikakršnih podatkov, ki bi utemeljevali predpisane razlike v
obremenitvah zavezancev na spornem območju, zato je izpodbijana določba 12.
člena Odloka, ki za prodajalne uvaja višjo dodatno obremenitev kot za druge
poslovne dejavnosti, v neskladju z načelom enakosti po drugem odstavku 14.
člena Ustave.
8. Pobudnica je predlagala odpravo
izpodbijane določbe Odloka. Na njeni podlagi naj bi ji nastale škodljive
posledice, ker je višja dodatna obremenitev z nadomestilom, kot velja za druge
poslovne dejavnosti, vplivala na njeno poslovanje na tem mejnem prehodu tako,
da je prodajalno v Šentilju zaprla. Po drugem odstavku 45. člena ZUstS Ustavno
sodišče odpravi nezakonit predpis, kadar ugotovi, da je treba odpraviti
škodljive posledice, ki so nastale zaradi protiustavnosti ali nezakonitosti. V
navedenem primeru se je zato Ustavno sodišče odločilo, da izpodbijano določbo
Odloka odpravi. S tem je Ustavno sodišče dalo pobudnici možnost, da v skladu s
46. členom ZUstS doseže odpravo zatrjevanih škodljivih posledic. Ker je Ustavno
sodišče izpodbijano določbo Odloka odpravilo že zaradi njene neskladnosti z
drugim odstavkom 14. člena Ustave, ni ocenilo še njene skladnosti s 74. členom
Ustave.
B. - II.
9. Na podlagi 58. člena ZSZ84 lokalna
skupnost določi območja, na katerih se plačuje nadomestilo tako, da pri tem
upošteva pogoje, ki jih zato predpisuje citirana določba Zakona. Na podlagi te
določbe ZSZ84 je Občina v 4. členu Odloka opredelila območja stavbnih zemljišč,
na katerih se plačuje nadomestilo. Pri tem je v I. območje stavbnih zemljišč
uvrstila tudi območje mejnega prehoda Šentilj. Vendar pobudnica zmotno meni, da
je zaradi te uvrstitve spornega območja dodatno obremenjena po kriteriju
izjemnih ugodnosti pri pridobivanju dohodka, saj 4. člen Odloka takšne
obremenitve zemljišč ne ureja. Zato je njen očitek, da je ta določba Odloka v
neskladju z drugim odstavkom 14. člena in s 74. členom Ustave, ker je na
območju mejnega prehoda Šentilj obremenjena po kriteriju izjemnih ugodnosti pri
pridobivanju dohodka, očitno neutemeljen.
C.
10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo
na podlagi 26. člena in drugega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednica
dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko
Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril
Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.
Predsednica
dr. Dragica Wedam Lukić