Odločba o razveljavitvi 4. in 7. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Majšperk, kolikor nalagata plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo družbe Geoplin, d.o.o., Ljubljana, ki jo zastopa Barbara Pakiž, odvetnica v Ljubljani, na seji dne 18. novembra 2004

o d l o č i l o:

Določbi 4. in 7. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 120/03) Občine Majšperk se, kolikor nalagata plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv, razveljavita.

O b r a z l o ž i t e v

A)

1. Pobudnica izpodbija 4. in 7. člen Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (v nadaljevanju: Odlok) v delih, ki nalagata plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv. Navaja, da je Občina uvedla obveznost plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, na katerih ima pobudnica svoje omrežje za prenos zemeljskega plina že z Odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 76/99 in 109/01). Ker naj bi bila takšna ureditev v neskladju z Zakonom o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97 – ZSZ), je pobudnica pri Ustavnem sodišču predlagala presojo ustavnosti in zakonitosti (zadeva št. U-I-374/02). Dne 1. 1. 2003 naj bi začel veljati 218. člen Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 – v nadaljevanju: ZGO-1), po katerem se nadomestilo ne plačuje od zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč, na katerih so objekti gospodarske javne infrastrukture. Zato sta izpodbijani določbi Odloka v neskladju s citirano določbo ZGO-1. Po 1.6. točki 2. člena ZGO-1 naj bi bili objekti gospodarske javne infrastrukture tudi tisti gradbeni inženirski objekti, ki tvorijo omrežje namenjeno določeni vrsti gospodarske javne službe. Pobudnica pojasnjuje, da na podlagi 30. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99 in nasl. – v nadaljevanju: EZ) in 48. člena Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 8/01 in nasl. – v nadaljevanju: Uredba) opravlja navedeni obvezni republiški gospodarski javni službi do pridobitve koncesij, ker ti še nista podeljeni. Po izpodbijanih določbah Odloka naj bi bil transport plinastih goriv poslovna dejavnost, zato sta ti določbi Odloka v neskladju tudi s 30. členom EZ. Ker sta izpodbijani določbi Odloka v neskladju s citiranima določbama zakonov, sta v neskladju tudi s tretjim odstavkom 153. člena Ustave in s 147. členom Ustave. Pobudnica predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani določbi Odloka odpravi.

2. Občina na pobudo ni odgovorila.

B)

3. Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-17/04 z dne 1. 4. 2004 začasno zadržalo izvrševanje izpodbijanih določb Odloka.

4. Pobudnica izkazuje pravni interes, ker je zavezanka za plačilo nadomestila na podlagi izpodbijanih določb Odloka. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.

5. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-347/02 z dne 11. 3. 2004 (Uradni list RS, št. 29/04 in OdlUS XIII,16) že odločilo, da se po 218. členu ZGO-1 nadomestilo ne sme odmerjati od zazidanih ali nezazidanih stavbnih zemljišč, na katerih so objekti gospodarske javne infrastrukture. To izhaja tudi iz kasnejše določbe 218.b člena ZGO-1, ki natančneje opredeljuje zemljišča, od katerih se nadomestilo lahko odmerja.

6. Odlok sicer v I. točki prvega odstavka 4. člena, ki ga pobudnica ne izpodbija, povzema besedilo 218. člena ZGO-1. Vendar izpodbijani določbi Odloka hkrati predpisujeta, da se štejejo pri določitvi nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv. Površine, v katerih so cevovodi za transport plinastih goriv, se obračunavajo tako, da dolžinski meter cevovoda predstavlja deset kvadratnih metrov površine.

7. Infrastrukturo za prenos zemeljskega plina opredeljuje 7. člen Uredbe o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 62/03 in nasl. – v nadaljevanju: Uredba), ki na podlagi prvega odstavka 85. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 51/04 – EZ-A) še velja. Citirana določba Uredbe med drugim uvršča med takšno infrastrukturo prenosno plinovodno omrežje in druge objekte, ki so potrebni za izvajanje gospodarske javne službe na področju prenosa zemeljskega plina. Tudi po 25. členu EZ-A je ta infrastruktura namenjena izvajanju gospodarske javne službe s področja energetike, zato po 20. točki 2. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. – ZUreP-1) in 1.6. točki 2. člena ZGO-1 predstavlja objekt gospodarske javne infrastrukture. Pobudnica je izvajalka javne službe na podlagi šeste alineje 3. člena Uredbe o določitvi splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 10/03 in nasl.) in 48. člena Uredbe, zato Občina zmotno meni, da te službe ne izvaja. Ker se po 218. in 218.b členu ZGO-1 nadomestilo ne sme odmerjati od zazidanih ali nezazidanih stavbnih zemljišč, na katerih so objekti gospodarske javne infrastrukture, sta izpodbijani določbi Odloka, kolikor nalagata plačilo nadomestila od površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv, v neskladju s citiranima določbama ZGO-1.

8. Iz zgoraj navedenega razloga je Ustavno sodišče izpodbijani določbi Odloka razveljavilo. Pri tem je upoštevalo, da je bilo izvrševanje izpodbijanih določb zadržano, zato ju ni bilo treba odpraviti, kot je predlagala pobudnica. Ker je Ustavno sodišče izpodbijani določbi Odloka razveljavilo že iz zgoraj navedenega razloga, ni ocenilo še drugih očitkov pobudnice.

C)

9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.

Št. U-I-17/04-8

Ljubljana, dne 18. novembra 2004.

Predsednik
dr. Janez Čebulj l. r.