Odločba o ugotovitvi skladnosti drugega odstavka 145. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ni v neskladju z ustavo in odločba o delni razveljavitvi prvega odstavka 29. člena zakona o financiranju občin

U-I-43/96

3.7.1997

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Občine Grosuplje, ki jo po pooblastilu občinskega sveta zastopa župan občine Rudolf Rome, na seji dne 4. julija 1997

o d l o č i l o :

1. Drugi odstavek 145. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78 in kasnejši) ni v neskladju z Ustavo, če se razlaga tako, da je po ustanovitvi občin kot samoupravnih lokalnih skupnosti zavezanec iz te določbe le Republika Slovenija.

2. V prvem odstavku 29. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 15/94) se razveljavijo besede: ..."in odškodnin po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij...".

O b r a z l o ž i t e v

A.

1. Predlagateljica je na podlagi 7. alinee prvega odstavka 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94, v nadaljevanju: ZUstS) zahtevala oceno obeh navedenih določb, iz katerih povezano izhaja, da je (sedanja) občina kot naslednica tiste družbenopolitične skupnosti, ki je bila prevzela zaplenjeno premoženje, zavezana v primerih, ko je treba to premoženje vrniti, njegova vrnitev pa stvarno ali pravno ni več mogoča, povrniti njegovo dejansko vrednost, in da je pod uzakonjenimi pogoji ter v uzakonjenih mejah za to upravičena do sredstev iz državnega proračuna.

2. Predlagateljica meni, da taka naloga novih občin ni v skladu z njihovo ustavno vlogo in naravo, določeno v 9., 139. in 142. členu Ustave, pa tudi ne s 33. členom Ustave, ki zagotavlja pravico do lastnine. Opozarja na nepredvidljivost in možno zajetnost finančnih bremen, ki v posamezni občini po teh določbah nastanejo, in da je izravnava, ki jo določa zakon, le delna, do nje bodo upravičene le redke občine, kar ni v skladu z načeli pravne države, enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic.

3. Predlagateljica predlaga, naj Ustavno sodišče obe izpodbijani določbi razveljavi, zadevo pa uredi v skladu z Ustavo in to od uveljavitve lokalne samouprave, to je od 1. januarja 1995 dalje.

4. Državni zbor na zahtevo ni odgovoril.

B.

5. Iz izpodbijane določbe prvega odstavka 29. člena Zakona o financiranju občin, ki govori izrecno o stroških občin zaradi odškodnin po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju: ZIKS), izhaja, da zakonodajalec razlaga sintagmo "družbenopolitična skupnost" iz drugega odstavka 145. člena ZIKS drugače kot predlagateljica in sicer tako, da ta pojem zajema poleg države tudi občino. Gre torej za primer, ko sta mogoči dve upravičeni razlagi zakonske določbe, od katerih pa je lahko le ena skladna z Ustavo. Ustavno sodišče zato pri oceni ustavnosti drugega odstavka 145. člena ZIKS ni uporabilo možnosti razveljavitve, temveč je sprejelo interpretacijsko odločbo.

Posledica take odločitve je, da se v pravnem redu izpodbijana določba ohrani v delu, ki je z Ustavo skladen, in se iz pravnega reda izloči v delu, ki je z Ustavo v nasprotju.

6. Po ustavnih določbah o lokalni samoupravi (poglavje V.a) je občina samoupravna lokalna skupnost, v katere pristojnost spadajo le lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine. Država lahko z zakonom prenese na občino opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti samo po predhodnem soglasju občine.

7. Zaveza iz drugega odstavka 145. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ni naloga, ki bi jo po njeni naravi in vsebini mogli šteti za lokalno zadevo, občina je sama ne more urejati in ne zadeva prebivalcev občine; gre za segment odpravljanja škodljivih posledic napačne uporabe sodne oblasti, ki je zaradi tega urejen z zakonom, zadeva pa upravičence ne glede na njihovo pripadnost občini. Soglasja občine predlagateljice za konkretne primere ali občin, nastalih z Zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94), očitno ni.

8. Zato izpodbijana določba drugega odstavka 145. člena ZIKS, ki je bil sprejet leta 1978, dopušča ob pravilnem upoštevanju sprememb v pravnem sistemu države razlago, da je po nastanku občin v skladu z Zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 69/94 in kasnejši) zavezanec iz izpodbijane določbe le Republika Slovenija. Taka razlaga je (edina) v skladu z Ustavo. Določbe torej ni treba razveljaviti, kot to sugerira predlagateljica; treba jo je le pravilno in z Ustavo skladno razlagati in uporabljati.

9. Pač pa je bilo v skladu s pravkar obrazloženim treba razveljaviti tisti del določbe prvega odstavka 29. člena Zakona o financiranju občin, ki govori izrecno o stroških občin zaradi odškodnin po ZIKS; takih stroškov ob pravilni interpretaciji drugega odstavka 145. člena ZIKS ne more biti in njihovo omenjanje v Zakonu o financiranju občin lahko povzroča pravno negotovost, kar ni v skladu z načeli pravne države (2. člen Ustave).

C.

10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 21. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen, dr. Lojze Ude, dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k

dr. Lovro Šturm

U-I-43/96

16.10.1997

D O P O L N I L N A O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Občine Grosuplje, ki jo po pooblastilu občinskega sveta zastopa župan Rudolf Rome, v zvezi s svojo odločbo št. U-I-43/96 z dne 4.7.1997, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 45/97, na seji dne 16. oktobra 1997

o d l o č i l o :

Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-43/96 z dne 4.7.1997 se izvrši tako:

- da v postopkih, ki so v teku, na mesto občine kot zavezanca vstopi Republika Slovenija;

- da se v primerih, v katerih obstoji izvršilni naslov, šteje, da je obveznost plačila odškodnine prešla na Republiko Slovenijo.

O b r a z l o ž i t e v

1. Ustavno sodišče je z odločbo, navedeno v izreku, odločilo, da drugi odstavek 145. člena ZIKS ni v neskladju z Ustavo, če se razlaga tako, da je po ustanovitvi občin kot samoupravnih lokalnih skupnosti zavezanec iz te določbe le Republika Slovenija. Glede na to, da so postopki odločanja o odškodninah zaradi zaplembe premoženja v teku oziroma že končani, se je Ustavno sodišče, da bi preprečilo ponovne postopke ter zagotovilo učinkovito uveljavljanje pravic upravičencev do odškodnine, odločilo, da v skladu z drugim odstavkom 40. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) določi način izvrševanja odločbe št. U-I- 43/96. Le-ta se izvrši tako, da v postopkih, ki so v teku, v pravice in obveznosti prvotno pasivno legitimirane občine vstopi Republika Slovenija in prevzame zadevo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. V primerih, v katerih obstoji izvršilni naslov, pa se šteje, da je obveznost plačila odškodnine prešla na Republiko Slovenijo.

2. Ustavno sodišče je sprejelo to dopolnilno odločbo na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Dopolnilno odločbo je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k

dr. Lovro Šturm