Ustavno sodišče je v postopku za oceno
ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Jakoba Likarja iz Loga pri
Brezovici in drugih, na seji dne 21. aprila 2005
o d l o č i l o:
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin
dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega
družbenega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986–1990, dopolnjenega aprila 2004,
za območje Občine Vrhnika (Naš časopis, Uradne objave Občine Vrhnika, št.
307/04) se razveljavi.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1. Pobudniki izpodbijajo Odlok o spremembah
in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Vrhnika za
obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Vrhnika za obdobje
1986–1990, dopolnjenega aprila 2004, za območje Občine Vrhnika (v nadaljevanju:
Odlok). Navajajo, da izpodbijani akt v njihovi neposredni bližini načrtuje novo
obsežno območje stavbnih zemljišč, namenjenih stanovanjski gradnji. V postopku
priprave in sprejemanja prostorskega plana, ki je bil sprejet pred Odlokom, naj
bi sicer predlagali takšno rešitev, vendar je bila takrat ta zavrnjena s strani
Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Navedeno ministrstvo naj bi v
postopku sprejemanja Odloka svoje stališče spremenilo, vendar v tem postopku
načrtovana sprememba namembnosti zemljišč ni bila javno razgrnjena in javno
obravnavana, zato je Odlok v neskladju z določbami 10., 31. in 32. člena Zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/03 in nasl. – v nadaljevanju:
ZUreP-1) ter s 44. členom Ustave. Pri tem naj bi bilo sporno območje na
severnem robu vplivnega območja načrtovanega krajinskega parka Ljubljansko
barje, ki je zaledje pitne vode in na katerem so nujne geološke preiskave, saj
sprememba namembnosti zemljišč in morebitne gradnje na tem območju lahko povzročijo
drsenje tal. Odlok naj ne bi upošteval strokovnih podlag za njegovo pripravo,
zato je v neskladju s 3. in s 7. členom ZUreP-1 ter je zato v neskladju tudi z
72. členom Ustave.
2. Občina odgovarja, da je pred sprejemom
Odloka vodila postopek priprave in sprejemanja še drugih sprememb in dopolnitev
prostorskega plana. V tem postopku naj bi med drugim obravnavala predloge za
spremembo namembnosti zemljišč, za katere je Vlada takrat ocenila, da niso
usklajeni z obveznimi izhodišči prostorskega plana države. Ker naj bi pristojni
odbor Občinskega sveta z nekaterimi od njih soglašal, je dne 25. 5. 2004
odločil, da se bo po sprejemu sprememb in dopolnitev prostorskega plana
(sprejetih na Občinskem svetu dne 27. 5. 2004) nadaljevalo s postopkom
sprejemanja Odloka. Na podlagi enake odločitve Občinskega sveta naj bi
pristojnim ministrstvom poslali dodatne utemeljitve za navedene neusklajene
predloge za spremembo namembnosti zemljišč in pridobili njihova dopolnilna
mnenja. Pridobili naj bi tudi sklep Vlade o usklajenosti teh sprememb
namembnosti zemljišč z obveznimi izhodišči prostorskega plana države. Po
pridobitvi teh mnenj ministrstev in sklepa Vlade naj bi na izredni seji
Občinskega sveta dne 19. 7. 2004 sprejeli Odlok.
B)
3. Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-330/04
z dne 16. 12. 2004 zadržalo izvrševanje Odloka.
4. Med postopkom za oceno ustavnosti in
zakonitosti Odloka so Jožica Armič, Boris Armič, Barbara Taljat in Boštjan
Taljat Ustavno sodišče obvestili, da odstopajo od pobude. Pri pobudi tako še
vztrajajo Jakob Likar, Helena Likar, Rada Arsenijevič in Milica Brejc. Ker ti
pobudniki živijo v neposredni bližini obsežnega območja, ki je z Odlokom
namenjeno stanovanjski gradnji, izkazujejo pravni interes. Ustavno sodišče je
pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena
Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS)
nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
5. Občine so lahko na podlagi drugega
odstavka 171. člena ZUreP-1 pripravljale in sprejemale spremembe in dopolnitve
prostorskih planskih aktov le do uveljavitve Odloka o strategiji prostorskega
razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04), to je do 20. 7. 2004. Pri tem je
postopke priprave in sprejemanja teh aktov pred uveljavitvijo ZUreP-1 urejal
Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št.
18/84 in nasl. – v nadaljevanju: ZUN), ki je na podlagi 179. člena ZUreP-1
prenehal veljati. Postopke njihove priprave in sprejemanja, ki so jih Občine
začele pred uveljavitvijo ZUreP-1, so lahko nadaljevale in končale po določbah
novega zakona, pri čemer ni bilo treba uporabljati njegovih določb o prostorski
konferenci (tretji odstavek 171. člena ZUreP-1). Pri tem je že ZUN v 43. členu
določal, da so se ti akti spreminjali oziroma dopolnjevali po postopku,
predpisanem za njihov sprejem. To pomeni, da so se po takšnem postopku
pripravljale in sprejemale vsakokratne spremembe oziroma dopolnitve teh aktov.
Takšna zahteva izhaja tudi iz določb prvega razdelka drugega dela ZUreP-1, ki
pod naslovom »Skupne določbe o pripravi in sprejemu prostorskih aktov« urejajo
postopke priprave in sprejemanja prostorskih aktov oziroma njihovih sprememb in
dopolnitev. V obravnavanem primeru zato Občina zmotno meni, da je lahko
sprejela Odlok po postopku, ki je pomenil nadaljevanje postopka predhodno že
sprejetih sprememb in dopolnitev planskega akta. Ta postopek je bil namreč s
sprejemom tega akta končan, zato ga Občina ni mogla nadaljevati kljub temu, da
se je rok za dopustnost sprememb in dopolnitev njenih planskih aktov iztekal.
Postopek priprave in sprejemanja Odloka se je tako začel maja 2004 na podlagi
odločitve Občinskega sveta, da so obravnavane spremembe oziroma dopolnitve tega
akta potrebne, torej po uveljavitvi določb ZUreP-1.
6. Pobudniki očitajo, da v postopku
priprave in sprejemanja Odloka z njim načrtovane spremembe namembnosti zemljišč
niso bile javno razgrnjene in javno obravnavane, zato je Odlok v neskladju z
določbami 10., 31. in 32. člena ZUreP-1 ter s 44. členom Ustave.
7. Pravica do sodelovanja pri upravljanju
javnih zadev (44. člen Ustave) nima samostojne zakonske ureditve, zato način
njenega izvrševanja na področju urejanja prostora izhaja iz določb ZUreP-1.
Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da sta na področju urejanja prostora
javna razgrnitev in javna obravnava prostorskih aktov pomembni zato, ker se
takrat prizadeti seznanijo z načrtovano ureditvijo, lahko takrat nanjo
reagirajo, tako da pripravljalec akta na podlagi teh reakcij še enkrat pretehta
svoj predlog. Javna razgrnitev in javna obravnava s tem prispevata k bolj
demokratični, argumentirani in pretehtani prostorski odločitvi (podobno Ustavno
sodišče v sklepu št. U-I-4/00 z dne 8. 11. 2001 in OdlUS X, 188). Tudi ZUreP-1
v 31. členu terja, da je treba pred sprejetjem prostorskega akta njegov predlog
skupaj s taksativno naštetimi prilogami javno razgrniti najmanj za trideset dni
in da je treba takrat organizirati tudi njegovo javno obravnavo.
8. Iz vsebine Odloka izhaja, da bi bilo
treba v obravnavanem primeru predlog Odloka pred sprejetjem javno razgrniti in
javno obravnavati na način, ki izhaja iz 31. člena ZUreP-1. Vendar predlog
Odloka v postopku njegove priprave sploh ni bil javno razgrnjen in javno
obravnavan, zato je Odlok v neskladju z 31. členom ZUreP-1 in tudi s 44. členom
Ustave. Ustavno sodišče ga je zato razveljavilo. Ustavno sodišče ga je
razveljavilo in ne odpravilo, ker zaradi začasnega zadržanja izvrševanja
njegovih določb niso nastale škodljive posledice, ki bi jih bilo treba
odpraviti. Ker je Ustavno sodišče Odlok razveljavilo že zaradi navedenih
razlogov, ni presodilo še drugih očitkov pobudnikov.
C)
9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo
na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez
Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija
Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, Jože Tratnik in dr.
Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. U-I-330/04-14
Ljubljana, dne 21. aprila 2005.
Predsednik
dr. Janez Čebulj l. r.