Ustavno sodišče je v postopku za rešitev
spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Policijske postaje Ljubljana
Center, na seji dne 16. junija 2005
o d l o č i l o:
Za odločanje v postopku o prekršku je na podlagi obdolžilnega
predloga Policijske postaje Ljubljana Center št. 163/6-382177 z dne 23. 2. 2005
pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1. Policijska postaja Ljubljana Center je
na podlagi prvega odstavka 103. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št.
7/03 in nasl. – v nadaljevanju: ZP-1) pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložila
obdolžilni predlog št. 163/6-382177 z dne 23. 2. 2005 zaradi prekrškov po 4.
točki in po 2. točki prvega odstavka 11. člena Zakona o prekrških zoper javni
red in mir (Uradni list SRS, št. 16/74 in nasl., ter Uradni list RS, št. 8/90
in nasl. – v nadaljevanju: ZJRM).
2. Okrajno sodišče v Ljubljani je sklenilo,
da ni stvarno pristojno za vodenje postopka o prekršku po obdožilnem predlogu
Policijske postaje Ljubljana Center in je obdolžilni predlog odstopilo
prekrškovnemu organu, Policijski postaji Ljubljana Center.
3. Policijska postaja Ljubljana Center je
Vrhovnemu sodišču predlagala, naj odloči v sporu glede pristojnosti med
Policijsko postajo Ljubljana Center in Okrajnim sodiščem v Ljubljani. Iz
navedene vloge izhaja, da se Policijska postaja Ljubljana Center ne strinja s
sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani, da zavrača pristojnost za odločanje in
meni, da je za vodenje predmetnega postopka o prekršku pristojno Okrajno
sodišče v Ljubljani.
4. Vrhovno sodišče je Ustavnemu sodišču z
dopisom št. I Kr 18/2005 z dne 3. 5. 2005 odstopilo predlog Policijske postaje
Ljubljana Center za odločitev v sporu glede pristojnosti med Policijsko postajo
Ljubljana Center in Okrajnim sodiščem v Ljubljani. Navedlo je, da drugi
odstavek 83. člena ZP-1 sicer določa, da v sporu glede pristojnosti med sodišči
in prekrškovnimi organi odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije, vendar
meni, da je treba drugi odstavek 83. člena ZP-1 v povezavi z osmo alinejo
prvega odstavka 160. člena Ustave razlagati tako, da je Vrhovno sodišče
pristojno za odločanje le v sporih med sodišči in prekrškovnimi organi, ki niso
državni organi. V zvezi s slednjim Vrhovno sodišče navaja, da gre v konkretnem
primeru za spor o stvarni pristojnosti med sodiščem in policijsko postajo, ki
je po 4. členu Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 49/98 in nasl. – ZPol)
sestavni del policije kot državnega organa v sestavi Ministrstva za notranje
zadeve. Zato Vrhovno sodišče meni, da je za odločitev v predmetnem sporu
pristojno Ustavno sodišče.
B)
5. Ustavno sodišče je na podlagi osme
alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede
pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po določbi drugega
odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v
nadaljevanju: ZUstS) lahko, če pride do spora o pristojnosti zato, ker več
organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora o
pristojnosti tisti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo
ni pristojen.
6. V konkretnem primeru pristojnost za
vodenje postopka o prekršku zavračata tako Policijska postaja Ljubljana Center
kot Okrajno sodišče v Ljubljani. Policijska postaja Ljubljana Center meni, da
je v konkretnem primeru prišlo do takšnih kršitev predpisa (ZJRM), ki ni
usklajen z določbami ZP-1 se pa zanje lahko v skladu s prehodnimi določbami
ZP-1, še vedno izreče kazen zapora. Okrajno sodišče v Ljubljani pa meni, da je
za prekrške, ki so obdolžencu očitani na podlagi obdolžilnega predloga
Policijske postaje Ljubljana Center, zagrožena le denarna kazen do 120.000 SIT.
Okrajno sodišče ugotavlja, da v predmetni zadevi ni podan nobeden izmed
razlogov iz drugega odstavka 52. člena ZP-1, zaradi katerega se o očitanem
prekršku ne bi moglo odločiti v hitrem postopku, za katerega vodenje je po
njegovem mnenju stvarno pristojen prekrškovni organ, in sicer v konkretnem
primeru Policijska postaja Ljubljana Center.
7. Po prvem odstavku 4. člena ZP-1 se za
storjeni prekršek ob pogojih iz tega zakona izreče predpisana sankcija ali
opozorilo. Po drugem odstavku tega člena so sankcije za prekrške globa, opomin,
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega
dovoljenja, prepoved vožnje motornega vozila, izgon tujca iz države, odvzem
predmetov in vzgojni ukrepi. Novi ZP-1 med sankcijami, ki jih je mogoče izreči
za storjeni prekršek, ne omogoča več izrekanja kazni zapora. Vendar je v
konkretnem primeru treba glede na naravo očitanega prekrška upoštevati tudi
druge določbe ZP-1. Od dneva uveljavitve ZP-1 (od 7. 2. 2003) se, razen za
prekrške iz tretjega odstavka 223. člena ZP-1, ne more izreči kazen zapora
(prvi stavek četrtega odstavka 223. člena ZP-1). Po prvem odstavku 223. člena
ZP-1 je treba predpise, s katerimi so določeni prekrški, pa niso v skladu s tem
zakonom, v treh letih po uveljavitvi tega zakona uskladiti s tem zakonom. Do
uskladitve predpisov iz prvega odstavka tega člena se po določbi prvega stavka
drugega odstavka 223. člena ZP-1 uporabljajo sankcije iz teh predpisov. Po
tretjem odstavku 223. člena ZP-1 se do uskladitve zakonov, ki urejajo varnost
cestnega prometa, proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, orožje in
prekrške zoper javni red in mir, z določbami tega zakona, glede izrekanja kazni
zapora uporabljajo določbe zakona iz drugega odstavka 215. člena tega zakona,
za izvršitev kazni zapora pa določbe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij
(Uradni list RS, št. 22/2000 – ZIKS-1). Po drugem odstavku 215. člena ZP-1 se
torej za prej navedene primere še vedno uporabljajo določbe Zakona o prekrških
(Uradni list SRS št. 25/83 in nasl. ter Uradni list RS, št. 10/91 in nasl. – v
nadaljevanju: ZP).
8. Iz obdolžilnega predloga Policijske
postaje Ljubljana Center izhaja, da se obdolžencu očita storitev prekrškov po
4. točki in po 2. točki prvega odstavka 11. člena ZJRM. Za navedena prekrška se
sme obdolžencu po prvem odstavku 11. člena ZJRM izreči denarna kazen do 120.000
SIT ali zapor do 30 dni. Okrajno sodišče se v sklepu, s katerim se izreka, da
za odločanje v konkretnem primeru ni stvarno pristojno in obdolžilni predlog
odstopa Policijski postaji Ljubljana Center, sklicuje na določbo prvega
odstavka 52. člena ZP-1 (odločanje prekrškovnega organa po hitrem postopku) in
ugotavlja, da ni podan nobeden izmed razlogov, ko hitri postopek po drugem
odstavku 52. člena ZP-1 ni dovoljen.(*1) Navedeno sklepanje ni utemeljeno.
9. Obdolžencu se za očitani prekršek glede
na navedeno v prejšnji točki obrazložitve še vedno lahko izreče tudi kazen
zapora, ki pa jo, ob uporabi določb ZP, lahko izreče le sodišče. Zato je
Ustavno sodišče odločilo, da je za odločanje v postopku o prekršku na podlagi
obdolžilnega predloga Policijske postaje Ljubljana Center pristojno Okrajno
sodišče v Ljubljani.
C)
10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo
na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka
46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 –
popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko
Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril
Ribičič, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo
soglasno.
Št. P-11/05-5
Ljubljana, dne 16. junija 2005.
Predsednik
dr. Janez Čebulj l. r.