O D L O Č B A
Ustavno sodišče je v postopku odločanja o
ustavni pritožbi samostojnega podjetnika A. A., s. p., Ž., ki ga zastopa B. B.,
odvetnik v Z., na seji dne 20. oktobra 2005
o d l o č i l o:
Sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 1030/2002 z dne 8.
5. 2003 in sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani št. IX Pg 195/2001 z dne 27. 6.
2002 in z dne 2. 9. 2002 se razveljavijo.
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. Zoper sodbo, s katero je Okrožno sodišče
v gospodarskem sporu ohranilo v veljavi 1. in 3. točko sklepa o izvršbi,
izdanega na podlagi verodostojne listine, je pritožnik napovedal pritožbo in
vlogi priložil potrdilo o plačilu sodne takse v znesku 15.300 SIT. Sodišče je
pritožnika z opominom pozvalo na plačilo premalo plačane sodne takse v znesku
15.300 SIT in kazenske takse v znesku 4.250 SIT. Pritožnik je sodišču poslal
odgovor na opomin, v katerem je sodišče obvestil, da je sodno takso v znesku
15.300 SIT že plačal in da zato kazenske takse ne namerava plačati. Okrožno
sodišče v Ljubljani je sprejelo sklep, da se šteje napoved pritožbe za
umaknjeno, ker pritožnik tudi po opominu ni plačal predpisane sodne takse.
Pritožnik je nato plačal še preostanek sodne takse in kazensko takso ter
predlagal vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče je njegov predlog zavrnilo z
obrazložitvijo, da razlogi, ki jih pritožnik navaja, niso upravičeni razlogi za
zamudo roka za plačilo sodne takse. Zoper oba prvostopenjska sklepa je
pritožnik vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče zavrnilo. Štelo je, da je
plačilo celotne sodne takse procesna predpostavka, saj se negativna posledica,
ki jo je določal tedaj veljavni tretji odstavek 497. člena Zakona o pravdnem
postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP), veže na
neplačilo predpisane, torej celotne sodne takse. Sporni opomin za plačilo sodne
takse pa je štelo za zakonit in razumljiv ter zato menilo, da pooblaščenec ni
imel upravičenega razloga, da vanj podvomi in takse v določenem roku ne plača.
2. Pritožnik v ustavni pritožbi zoper sklep
Višjega sodišča v zvezi s sklepoma Okrožnega sodišča zatrjuje kršitve pravic iz
22., 23. in 25. člena Ustave. Izhaja iz prepričanja, da je stališče sodišča, po
katerem mora biti taksa za pritožbo plačana v celoti, preozko. Meni, da niti iz
namena zakonodajalca niti iz določbe tretjega odstavka 479. člena ZPP ne
izhaja, da mora stranka plačati takso v celoti. Obveznost plačila celotne sodne
takse po njegovem mnenju tudi ne izhaja iz 335. člena ZPP. Trdi, da je tudi z
delnim plačilom sodne takse izkazal resen namen za rešitev spora in s tem
zadostil namenu zakonodajalca. Pojasnjuje, da je delno neplačilo takse tudi
posledica pravno nerazumljivega in nejasnega opomina, saj ne iz njegove vsebine
ne iz pravne podlage, na katero se sklicuje, ni bilo mogoče razbrati, na kaj se
nanaša premalo plačana sodna taksa. Prepričan je, da mu opisana arbitrarna
uporaba določb o plačilu sodne takse jemlje tudi pravico do pritožbe. Ker naj
bi pri sojenju na pritožbeni stopnji sodeloval sodnik, ki je pred tem na prvi
stopnji sodil v vsebinsko enakem sporu, v katerem je bil zaslišan tudi
pritožnik, pritožnik zatrjuje kršitev pravice do nepristranskega sojenja.
3. Ustavno sodišče je s sklepom št.
Up-425/03 z dne 8. 3. 2005 ustavno pritožbo sprejelo v obravnavo. V skladu s
56. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v
nadaljevanju ZUstS) jo je poslalo Višjemu sodišču v Ljubljani ter v skladu z
22. členom Ustave nasprotni stranki iz gospodarskega spora in jima omogočilo,
da na ustavno pritožbo odgovorita, česar pa nista storila.
B.
4. Z ustavno pritožbo izpodbijane sodne
odločbe temeljijo na določbi tedaj veljavnega tretjega odstavka 497. člena ZPP,
po kateri se je štelo, da je stranka napoved pritožbe umaknila, če ni plačala
predpisane takse za pritožbo niti po opominu in niso bili podani pogoji za
oprostitev. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku
(Uradni list RS, št. 2/04 – v nadaljevanju ZPP-B) je navedena določba prenehala
veljati, vendar je vsebinsko enako ureditev ZPP-B določil v dodanem 105.a
členu. Ustavno sodišče je z odločbo št. Up-258/03 in U-I-74/05 z dne 20. 9.
2005 (Uradni list RS, št. 90/05) ugotovilo, da je bil tretji odstavek 497.
člena ZPP v delu, v katerem se je nanašal na plačilo sodne takse za pritožbo v
postopkih za izdajo plačilnega naloga v gospodarskih sporih, v neskladju z
Ustavo, in odločilo, da ima ta ugotovitev učinek razveljavitve. Hkrati je
Ustavno sodišče razveljavilo tudi prvi odstavek 105.a člena ZPP, kolikor je
določal, da je treba vlogi, ki vsebuje napoved pritožbe, v postopkih za izdajo
plačilnega naloga v gospodarskih sporih priložiti dokazilo o plačilu sodne
takse.
5. Učinke odločbe Ustavnega sodišča, s
katero je bil razveljavljen zakon, določa v skladu s tretjim odstavkom 161.
člena Ustave 44. člen ZUstS. Zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče
razveljavilo, se po navedeni določbi ne uporablja za razmerja, nastala pred
dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo
pravnomočno odločeno. To pomeni, da razveljavitev učinkuje le na pravna
razmerja, o katerih do razveljavitve še ni bilo pravnomočno odločeno, medtem ko
na pravna razmerja, ko so s pravnomočnimi odločbami že urejena, praviloma nima
učinka. Ustavno sodišče pa je že sprejelo stališče, da učinkuje razveljavitev
zakona tudi na pravnomočno urejena pravna razmerja, če je bila zoper posamični
akt pravočasno vložena ustavna pritožba (glej npr. odločbi št. Up-252/96 z dne
30. 9. 1999, OdlUS VIII, 293, in št. Up-295/97 z dne 13. 10. 1999, OdlUS VIII,
294).
6. Ker temeljijo z ustavno pritožbo
izpodbijane sodne odločbe na neustavni zakonski določbi, jih je Ustavno sodišče
razveljavilo. Ker je bilo treba izpodbijane sodne odločbe razveljaviti že zato,
ker temeljijo na zakonski določbi, za katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da
je v neskladju s pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, Ustavnemu
sodišču ni bilo treba presojati očitkov v ustavni pritožbi o kršitvah drugih
človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
C.
7. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo
na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez
Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija
Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić.
Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. Up-425/03-14
Ljubljana, dne 20. oktobra 2005
Predsednik
dr. Janez Čebulj l.r.