O D L O Č B A
Ustavno sodišče je v postopku za oceno
ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Emila Glaviča in drugih, vseh iz
Prapreč, na seji dne 17. novembra 2005
o d l o č i l o:
1. Člen 50 Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za naselja
Žužemberk, Prapreče in Zafara (Uradni list RS, št. 98/03 in 82/04) se v delu,
ki ureja morfološko enoto 030 I/A2, razveljavi.
2. Pobudniki sami nosijo svoje stroške postopka.
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. Pobudniki izpodbijajo 50. člen Odloka o
prostorsko ureditvenih pogojih za naselja Žužemberk, Prapreče in Zafara (v
nadaljevanju Odlok o PUP), ki določa za morfološko enoto 030 I/A2 III. stopnjo
varstva pred hrupom. Pobudniki navajajo, da so lastniki stanovanjske hiše na
parc. št. 222/1 k.o. Žužemberk, ki meji s parc. št. 1908/1 k.o. Žužemberk, kjer
naj bi bila predvidena gradnja poslovnega objekta za proizvodnjo kovinske
galanterije. Z gradnjo objekta, namenjenega proizvodnji, naj bi se pobudnikom
poslabšale bivalne razmere zaradi prekomerne obremenitve s hrupom in z drugimi
emisijami. Celotno območje Prapreč naj bi bilo usmerjeno v ekološko pridelavo
in v turizem. Pobudniki obširno navajajo sam potek postopka sprejemanja
izpodbijanega akta in njihove aktivnosti. V postopku priprave in sprejemanja
Odloka o PUP naj bi to morfološko enoto urejal 49. člen, ki naj bi določal, da
emisije v okolje ne bodo presegle mejnih vrednosti, določenih z zakonom za
stanovanjsko okolje. Dne 16. 9. 2003 naj bi Župan predlagal amandma k 49.
členu. Občinski svet naj bi sprejel amandma Odloka o PUP. Pobudniki navajajo,
da se je z amandmajem bistveno spremenil 49. člen Odloka o PUP, ker je bila z
njim spremenjena stopnja varstva pred hrupom. S sprejetim amandmajem naj bi se
spremenila raven varstva pred hrupom iz II. v III. stopnjo. Ta sprememba
izpodbijane določbe naj bi bila v neskladju z 10., 31. in 32. členom Zakona o
urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. – v nadaljevanju
ZUreP-1). Odlok o PUP naj bi bil spremenjen že po končani javni razgrnitvi, po
obravnavi stališč do pripomb, zato naj bi bil v neskladju tudi s programom
priprave prostorskega akta. Sprejeti amandma naj bi bistveno spremenil pogoje
in namen gradnje v tej morfološki enoti. Izpodbijana določba naj bi bila v
neskladju tudi s 14., s 15., z 22., s 40., z 72., s 153. in s 163. členom
Ustave. Pobudniki predlagajo tudi povrnitev stroškov, ki so jim nastali z
vložitvijo pobude.
2. Občina navaja, da je sam potek postopka
priprave in sprejemanja Odloka o PUP potekal v skladu z ZUreP-1. Dne 22. 10.
1999 naj bi bil sprejet program priprave, javna razgrnitev naj bi trajala od
19. 4. 2003 do 19. 5. 2003, javna obravnava naj bi potekala v Osnovni šoli
Žužemberk dne 9. 3. 2003, izdelovalec prostorskega akta naj bi pripravil
predlog stališč do pripomb, dne 10. 6. 2003 naj bi Občinski svet sprejel
stališča do pripomb. Sprejeta stališča naj bi izdelovalec upošteval pri
pripravi dopolnjenega osnutka prostorskega akta in naj bi ga dne 13. 6. 2003
poslal pristojnim nosilcem urejanja prostora za pridobitev mnenj. Odlok naj bi
bil sprejet na sedmi seji Občinskega sveta dne 19. 9. 2003. V izpodbijani
določbi Odloka o PUP naj bi bil upoštevan amandma Župana, ki naj bi ga vložil
pred začetkom seje. S tem amandmajem naj bi bila le konkretneje opredeljena
mejna vrednost hrupa. Pri objavi izpodbijanega akta v Uradnem listu Republike
Slovenije naj bi bila odpravljena redakcijska napaka pri oštevilčenju 40.
člena, ki naj bi bil v Odloku o PUP oštevilčen dvakrat. Zato naj bi se po
redakcijskem popravku določba 49. člena preštevilčila v določbo 50. člena.
B.
3. Pobudniki so mejaši s sporno gradnjo, za
katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje za poslovni objekt v morfološki enoti
030 I/A2, zato izkazujejo pravni interes. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in
glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem
sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) nadaljevalo z
odločanjem.
4. Odlok o PUP v 50. členu ureja morfološko
enoto 030 I/A2 – mešane strukture. V tej morfološki enoti je dovoljeno poleg
kmetijske dejavnosti opravljati tudi druge dejavnosti, če so na parceli dane
prostorske možnosti za konkretno dejavnost. Zagotovljeno pa mora biti, da
emisije v okolje ne bodo presegle mejnih vrednosti, določenih z zakonom, ravni
hrupa pa ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih za III. stopnjo varstva
pred hrupom.
5. Pobudniki zatrjujejo, da je bilo v
dopolnjenem osnutku Odloka o PUP določeno, da emisije v okolje ne bodo
presegale mejnih vrednosti, določenih z zakonom za stanovanjsko okolje (II.
stopnja), z amandmajem Župana pa je bila določena III. stopnja varstva pred
hrupom.
6. Iz predložene dokumentacije izhaja, da
je bil javno razgrnjen osnutek Odloka o PUP, ki je določal v 49. členu (po
preštevilčenju 50. člen), da emisije ne smejo presegati mejne vrednosti,
določene za stanovanjsko okolje. Na podlagi javne obravnave in javne razgrnitve
je Občinski svet pripravil stališča do pripomb. V dopolnjenem osnutku
izpodbijanega akta je bilo določeno, da emisije v okolje ne smejo presegati
mejnih vrednosti, določenih z zakonom za stanovanjsko okolje1. Iz
navedb pobudnikov in odgovora nasprotne udeleženke izhaja, da je bil na seji
Občinskega sveta dne 19. 9. 2003 predlagan amandma k 49. členu Odloka o PUP. S
tem amandmajem je bila za sporno območje določena III. stopnja varstva pred
hrupom. Hkrati pa je bila odpravljena še redakcijska napaka pri številčenju
posameznih členov tako, da se je 49. člen preštevilčil v 50. člen. Občina v
odgovoru zatrjuje, da je dopustna sprememba Odloka o PUP na sami seji
Občinskega sveta v obliki amandmaja, ker gre le za konkretizacijo izpodbijane
določbe. Iz primerjave dopolnjenega osnutka Odloka o PUP ter sprejetega in
objavljenega akta sledi, da je bila izpodbijana določba spremenjena tako, da je
bila dopustna raven hrupa spremenjena iz II. v III. stopnjo. To pa pomeni, da
je Občinski svet sprejel izpodbijano določbo že po opravljeni javni razgrnitvi,
javni obravnavi in pridobljenih mnenjih nosilcev urejanja prostora, ne da bi
bila javnost s to spremembo seznanjena in se zato nanjo ni mogla odzvati.
7. Postopek priprave in sprejema
prostorskih izvedbenih aktov je določen v ZUreP-1 pod naslovom »Skupne določbe
o pripravi in sprejemu prostorskih aktov« (od 27. do 35. člena). Navedene
določbe ZUreP-1 o javni razgrnitvi, javni obravnavi in o usklajevanju
prostorskih aktov ne pomenijo, da mora občinski svet po razgrnitvi vztrajati
pri besedilu osnutka in ga pozneje ne sme spreminjati. To bi bilo v nasprotju z
namenom določb o sodelovanju javnosti v teh postopkih, saj bi onemogočilo vsak
vpliv krajanov na vsebino razgrnjenih osnutkov. Spremembe so mogoče glede
tistih načrtovanih posegov in ureditev, ki so bili javno razgrnjeni in javno
obravnavani, in v tistih smereh, ki so bile predlagane v pripombah, podanih na
javni razgrnitvi in obravnavi. V nasprotju z navedenimi določbami ZUreP-1 pa
je, če se po opravljeni razgrnitvi in obravnavi dopolni osnutek s povsem novimi
pogoji gradnje, s katerimi javnost poprej ni bila seznanjena in se zato nanje
ni mogla odzvati. V obravnavanem primeru zato Občina zmotno meni, da je lahko
sprejela spremembo Odloka o PUP z amandmajem Župana. Iz zapisnika 7. seje
Občinskega sveta z dne 19. 9. 2003 izhaja, da je Občinski svet sprejel Odlok o
PUP (peta točka dnevnega reda). Na isti seji, ko je bil Odlok o PUP že sprejet,
pa je obravnaval še amandma Župana k 49. členu (enajsta točka dnevnega reda) in
spremenil to določbo tako, da je za morfološko enoto 030 I/A2 določil III.
stopnjo varstva pred hrupom. Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da sta na
področju urejanja prostora javna razgrnitev in javna obravnava prostorskih
aktov pomembni zato, ker se takrat prizadeti seznanijo z načrtovano ureditvijo,
ker se nanjo lahko odzovejo, tako da pripravljalec akta na podlagi teh odzivov
še enkrat pretehta svoj predlog. Javna razgrnitev in javna obravnava s tem
prispevata k bolj demokratični, argumentirani in pretehtani prostorski
odločitvi (podobno Ustavno sodišče v sklepu št. U-I-4/00 z dne 8. 11. 2001, OdlUS
X, 188). V obravnavani zadevi pa je Občina že po izvedenem postopku (javni
razgrnitvi, javni obravnavi, opredelitvi do pripomb, mnenjih nosilcev urejanja
prostora) vsebinsko spremenila pogoje gradnje v morfološki enoti 030 I/A2,
torej je v tem delu izpodbijana določba v neskladju z 10. členom ZUreP-1. Zato
jo je Ustavno sodišče razveljavilo.
8. Ker je Ustavno sodišče 50. člen Odloka o
PUP razveljavilo že zaradi navedene neskladnosti z Zakonom, ni ocenilo še
drugih očitkov pobudnikov.
9. Pobudniki so zahtevali povračilo
stroškov v postopku. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred
Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne
odloči drugače. Za takšno drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi,
ki jih pobudniki ne navajajo. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da svoje
stroške postopka nosijo sami (2. točka izreka).
C.
10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo
na podlagi tretjega odstavka 45. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v
sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki Lojze Janko, mag.
Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, Jože Tratnik in
dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. U-I-20/04-20
Ljubljana, dne 17. novembra 2005
Predsednik
dr. Janez Čebulj l.r.
_______________________________________
1 Po določbi druge alineje prvega odstavka 4. člena
Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in
nasl.) je za stanovanjsko okolje predpisana II. stopnja varstva pred hrupom.