Številka: U-I-229/03-18
Datum: 9. 2. 2006
O D L O Č B A
Ustavno sodišče je v postopku za oceno
ustavnosti, začetem na pobudo Dušana Kočarja iz Ljubljane, na seji dne 9.
februarja 2006
o d l o č i l o:
1. V 1. točki tretjega odstavka 7. člena Zakona o nepremičninskem
posredovanju (Uradni list RS, št. 42/03) se razveljavijo besede "datum in
kraj rojstva, EMŠO" in beseda "prebivališče."
2. Točka 2 tretjega odstavka 7. člena Zakona o nepremičninskem
posredovanju se razveljavi.
3. V Pravilniku o strokovnem izpitu, licencah in vodenju imenika
nepremičninskih posrednikov (Uradni list RS, št. 14/04) se razveljavi:
– v 1. točki 26. člena besede "država, kraj in datum
rojstva, državljanstvo, EMŠO" in besede "stalno ali začasno
prebivališče;"
– 2. točka 26. člena;
– 33. člen.
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. Pobudnik je vložil pobudo za oceno
ustavnosti 5., 6., 7., 9., 13. in 16. člena Zakona o nepremičninskem
posredovanju (v nadaljevanju ZNPosr).
2. V pobudi navaja, da naj bi bil 7. člen
ZNPosr v neskladju s 35., z 38. in s 57. členom Ustave. Pobudnik ne nasprotuje
javnosti imenika nepremičninskih posrednikov, vendar meni, da bi bilo treba
selekcionirati podatke, ki se objavijo. Zlasti nasprotuje javnosti podatka o
prebivališču nepremičninskega posrednika, davčne številke in EMŠO, saj meni, da
za to ni utemeljenega razloga. Tudi objava kraja rojstva naj bi bila po
stališču pobudnika "moteča" za osebe, ki so pridobile slovensko
državljanstvo z naturalizacijo. Objava podatka o izobrazbi nepremičninskega
posrednika naj bi bila "preuranjena," ker izobraževalnega programa,
na podlagi katerega bi bilo mogoče pridobiti ustrezno izobrazbo, ni. Po mnenju
pobudnika bi moral biti javen podatek o zaposlitvi nepremičninskega posrednika.
Zatrjuje tudi, da je izpodbijana določba v neskladju s 153. členom Ustave.
3. Pobudnik tudi navaja, da so na
pristojnem Ministrstvu na podlagi izpodbijanega ZNPosr sprejeli Pravilnik o
strokovnem izpitu, licencah in vodenju imenika nepremičninskih posrednikov (v
nadaljevanju Pravilnik). Pobudnik meni, da je ZNPosr v neskladju z Ustavo, ker
določa javnost nekaterih osebnih podatkov, zato naj bi bil posledično v
neskladju z Ustavo tudi navedeni Pravilnik. Navaja tudi, da je Ministrstvu
prepovedal objavo njegovih osebnih podatkov v imeniku nepremičninskih
posrednikov, vendar naj tega Ministrstvo ne bi upoštevalo.
4. Državni zbor na pobudo ni odgovoril.
5. Ministrstvo za okolje in prostor v
svojem odgovoru navaja, da je imenik nepremičninskih posrednikov po ZNPosr
javna evidenca podatkov o nepremičninskih posrednikih, ki ga na podlagi
zakonskega pooblastila kot upravljavec zbirke podatkov v skladu z 38. členom
Ustave vodi Ministrstvo za okolje in prostor. Navaja, da je vpis posameznika,
ki je pridobil licenco za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja v
javno dostopen imenik nepremičninskih posrednikov konstitutiven, saj z vpisom
posameznik pridobi status nepremičninskega posrednika po ZNPosr. Tretji
odstavek 7. člena ZNPosr določa vsebino podatkov, ki jih Ministrstvo vodi v
imeniku nepremičninskih posrednikov za potrebe vodenja postopkov izdaje,
zavrnitve izdaje, odvzema licence, vpisa in izbrisa iz imenika, postopkov
dopolnilnega usposabljanja ter za obdelavo podatkov za analitične potrebe
Ministrstva. Meni, da se osebni podatki posameznika, kot so ime, priimek, datum
in kraj rojstva ter prebivališče, vodijo v imeniku za namene identifikacije
posameznika za potrebe javnega dela imenika, medtem ko se podatki o EMŠO in o
davčni številki vodijo za namene obnavljanja podatkov iz centralnega registra prebivalstva.
Zatrjuje, da Ministrstvo vodi imenik nepremičninskih posrednikov in obdeluje
podatke v imeniku v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list
RS, št. 86/04 – v nadaljevanju ZVOP-1). Poudarja, da sta poglavitna cilja pri
pripravi in sprejemu ZNPosr varstvo pogodbeno šibkejše stranke in varstvo
potrošnikov. V cilju varstva potrošnikov je imenik nepremičninskih posrednikov
v skladu s sedmim odstavkom 7. člena ZNPosr javen. Navaja, da 33. člen
Pravilnika na podlagi sedmega odstavka 7. člena ZNPosr predpisuje javnost
imenika v delu, ki se nanaša na identifikacijske podatke posameznika (ime,
priimek, datum in kraj rojstva, prebivališče), podatek, ali je posameznik
vpisan oziroma ni vpisan v imenik ter podatek o vrsti in veljavnosti licence.
Po mnenju Ministrstva predstavljata imenik nepremičninskih posrednikov in
javnost identifikacijskih podatkov nepremičninskega posrednika temeljni
inštrument varstva potrošnikov, ki lahko v vsakem trenutku, še preden sklenejo
pogodbo o posredovanju z nepremičninsko družbo, na podlagi identifikacijskih
podatkov nepremičninskega posrednika preverijo, ali je posameznik vpisan v
imenik ali ne in preverijo podatek o vrsti ter veljavnosti licence. Izdaja
nepremičninskih licenc in vpis v imenik nepremičninskih posrednikov pomeni po
mnenju Ministrstva zaščito potrošnikov, hkrati pa tudi sporočilo javnosti, da
bo dogajanje na nepremičninskem trgu v bodoče bolj na očeh javnosti. Ker so
nepremičninski posredniki strokovno usposobljene fizične osebe, upravičeno nosijo
odgovornost za svoje delo, k čemur naj bi prispevala tudi javnost imenika.
6. Ministrstvo za pravosodje v svojem
odgovoru navaja, da je sporen del 1. točke tretjega odstavka 7. člena ZNPosr v
zvezi z sedmim odstavkom istega člena, ki določa, da je imenik nepremičninskih
posrednikov javen. Meni, da je javnost podatka o EMŠO in o prebivališču
pretirana tako z vidika 2. člena in tretjega odstavka 15. člena Ustave, kot
tudi z vidika člena 6, prvega odstavka, točke (c) Direktive 95/46/EC o varstvu
posameznikov pri obdelovanju osebnih podatkov in prostem prometu podatkov
(Uradni list EU, št. L 281/95). Meni, da velja isto tudi glede dela določbe 1.
točke 26. člena Pravilnika in sicer glede podatka o EMŠO, državi rojstva,
državljanstvu in stalnem ali začasnem prebivališču. Poleg tega navaja, da je
seznam osebnih podatkov, ki jih določa Pravilnik širši kot seznam podatkov, ki
jih določa 1. točka tretjega odstavka 7. člena ZNPosr. To je po njegovem mnenju
sporno z vidika 38. in 87. člena ter tretjega odstavka 153. člena Ustave.
Ministrstvo zatrjuje, da obstajajo ustavno dopustni razlogi, zlasti
zagotavljanje pravne varnosti, za obdelavo osebnih podatkov v imeniku
nepremičninskih posrednikov, vendar bi bilo treba natančno določiti, kateri
podatki se obdelujejo in za katere namene so javni. Ministrstvo opozarja, da
gre za delno drugačno situacijo, ker nepremičninski posredniki opravljajo
gospodarsko dejavnost, in so podatki potrebni zaradi uveljavljanja morebitnih
odškodninskih zahtevkov njihovih strank in zaradi možnosti preverjanja, ali je
posameznik res nepremičninski posrednik. Javnost dela imenika, je po mnenju
Ministrstva potrebna zaradi varstva potrošnikov in varstva pravnega prometa.
Navaja tudi, da je Vlada Republike Slovenije dne 2. 2. 2006 sprejela predlog Zakona
o spremembah in dopolnitvah Zakona o nepremičninskem posredovanju, ki ga je
posredovala v obravnavo Državnem zboru. Navedeni predlog po njenem mnenju na
ustavno skladen način ureja vprašanja, ki so po mnenju pobudnika ustavno
sporna.
B. – I.
7. Ustavno sodišče je pobudo za začetek
postopka za oceno ustavnosti 5., 6., 9., 13. in 16. člena ZNPosr s sklepom št.
U-I-229/03 z dne 22. 9. 2003 zavrglo, pobudo za začetek postopka za oceno
ustavnosti in zakonitosti tretjega in sedmega odstavka 7. člena ZNPosr in
Pravilnika pa je z istim sklepom sprejelo.
B. – II.
8. Pobudnik izpodbija 7. člen ZNPosr. Iz
vsebine pobude izhaja, da nasprotuje javnosti nekaterih podatkov, ki se
vpisujejo v imenik nepremičninskih posrednikov. Podatki, ki se vpisujejo v
imenik nepremičninskih posrednikov, so določeni v tretjem odstavku 7. člena
ZNPosr. Javnost imenika nepremičninskih posrednikov je določena v prvem stavku
sedmega odstavka 7. člena ZNPosr. Glede na to se je Ustavno sodišče pri svoji
presoji omejilo na tretji odstavek 7. člena ZNPosr v zvezi s prvim stavkom
sedmega odstavka 7. člena ZNPosr.
9. Tretji odstavek 7. člena ZNPosr določa,
da se v imenik nepremičninskih posrednikov pri pristojnem ministrstvu na
predlog posameznika, ki je pridobil licenco iz prvega odstavka tega člena,
vpisujejo naslednji podatki:
1. osebni podatki (ime, priimek, datum in
kraj rojstva, EMŠO, davčna številka, prebivališče);
2. izobrazba;
3. številka in datum izdaje licence;
4. pridobitev licence;
5. odvzem licence;
6. številko in datum obnovitve licence;
7. vrsta licence (pogojna, nepogojna).
Prvi stavek sedmega odstavka 7. člena
ZNPosr določa, da je imenik nepremičninskih posrednikov javen.
10. Pobudnik očita tretjemu odstavku 7.
člena v zvezi s prvim stavkom sedmega odstavka 7. člena ZNPosr neskladje z 38.
členom Ustave, ki zagotavlja varstvo osebnih podatkov. Drugi odstavek 38. člena
Ustave določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo
tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Zakon o varstvu osebnih podatkov
(Uradni list RS, št. 86/04 – v nadaljevanju ZVOP-1), ki določa sistem varstva
osebnih podatkov, opredeljuje osebni podatek kot katerikoli podatek, ki se
nanaša na posameznico ali na posameznika (v nadaljevanju posameznik), ne glede
na obliko, v kateri je izražen (1. točka 6. člena). Posameznika opredeljuje kot
določeno ali določljivo fizično osebo, na katero se nanaša osebni podatek, s
tem da je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno
identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega
ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno,
ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne
povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa
(2. točka 6. člena ZVOP-1).1
11. Varstvo osebnih podatkov torej uživajo
posamezniki samo, če gre za osebne podatke. Druga točka 2. člena ZNPosr se
glasi: Nepremičninski posrednik oziroma nepremičninska posrednica (v nadaljnjem
besedilu – nepremičninski posrednik) je fizična oseba, ki za nepremičninsko
družbo opravlja posle posredovanja, na podlagi pogodbe o zaposlitvi oziroma na
drugi pravni podlagi, s pridobljeno licenco pristojnega ministrstva za
opravljanje poslov posredovanja in je pri pristojnem ministrstvu vpisana v
imenik nepremičninskih posrednikov. Iz navedene definicije nepremičninskega
posrednika izhaja, da gre za fizično osebo, ki za nepremičninsko družbo
opravlja posle posredovanja. To pa pomeni, da podatkov, vsebovanih v imeniku
nepremičninskih posrednikov, na splošno ni mogoče obravnavati kot osebne
podatke, saj se ne nanašajo na fizično osebo kot posameznika, temveč na fizično
osebo, ki opravlja posle posredovanja v prometu z nepremičninami za
nepremičninsko družbo. Glede na to podatki, vsebovani v imeniku nepremičninskih
posrednikov, na splošno ne uživajo varstva po 38. členu Ustave, če gre za
podatke, ki so v zvezi z opravljanjem poslov posredovanja v prometu z
nepremičninami. Odločilno je, da nepremičninski posrednik za nepremičninsko
družbo opravlja posle posredovanja v prometu z nepremičninami, čeprav ni nujno,
da opravlja dejavnost storitev posredovanja v prometu z nepremičninami v eni od
oblik, ki jih Zakon o gospodarskih družbah predvideva za opravljanje pridobitne
dejavnosti. Ustavno sodišče se ne more spuščati v vprašanje potrebnosti
zbiranja posameznih podatkov v imenik nepremičninskih posrednikov, vendar to ne
pomeni, da bi zakonodajalec, ko gre za zbiranje podatkov o fizičnih osebah v
zvezi s posli, ki jih opravljajo, lahko določil zbiranje kateregakoli podatka.
12. V zvezi z opravljanjem poslov
posredovanja v prometu z nepremičninami so tisti podatki v imeniku
nepremičninskih posrednikov, ki se nanašajo na licenco za opravljanje poslov
posredovanja; to so podatki iz 3., 4., 5., 6. in 7. točke tretjega odstavka 7.
člena ZNPosr. Prav tako so v zvezi z opravljanjem poslov, ki jih opravlja
nepremičninski posrednik, tisti podatki, ki so potrebni za identifikacijo
nepremičninskega posrednika.
13. Identifikaciji nepremičninskega
posrednika služita podatek o imenu in priimku. Ker zgolj podatek o imenu in
priimku ne zadostuje, je za identifikacijo posameznika potreben še dodaten
podatek. Popolno identifikacijo posameznika omogoča tako podatek o EMŠO kot
tudi podatek o davčni številki. To pa pomeni, da je določitev kar dveh
podatkov, ki omogočata popolno identifikacijo posameznika, odveč, saj zadostuje
zgolj eden. Ob tem je še toliko bolj nepotreben podatek o datumu in kraju
rojstva, ki niti ne omogoča popolne identifikacije posameznika.
14. Za ostale podatke, ki se vpisujejo in
zbirajo v imenik nepremičninskih posrednikov, je očitno, da niso v nobeni zvezi
z opravljanjem poslov posredovanja v prometu z nepremičninami oziroma so očitno
nepotrebni za popolno identifikacijo posameznega nepremičninskega posrednika.
Zato ti podatki uživajo varstvo osebnih podatkov po 38. členu Ustave. Ker gre
za osebne podatke, katerih zbiranje je predpisal ZNPosr, je treba še pred
morebitno presojo o spoštovanju načela sorazmernosti ugotoviti, ali so
izpolnjene druge zahteve, ki jih 38. člen Ustave postavlja za zakonsko urejanje
zbiranja osebnih podatkov. Drugi odstavek 38. člena Ustave med drugim določa,
da mora biti v zakonu določen namen uporabe osebnih podatkov. V ZNPosr namen uporabe
v tej točki navedenih osebnih podatkov, ki se zbirajo v imenik nepremičninskih
posrednikov, ni določen. Pač pa Zakon določa, da je imenik nepremičninskih
posrednikov javen, kar je mogoče razlagati le tako, da so javni vsi podatki iz
tretjega odstavka 7. člena ZNPosr, torej tudi v tej točki navedeni podatki, ki
uživajo varstvo po 38. členu Ustave. Na podlagi navedene določbe ZNPosr in 33.
člena Pravilnika je imenik nepremičninskih posrednikov objavljen na spletnih
straneh Ministrstva za okolje in prostor. Ustavno sodišče je že v odločbi št.
U-I-298/04 z dne 27. 10. 2005 (Uradni list RS, št. 100/05) zavzelo stališče, da
dejstvo, da namen uporabe zbranih osebnih podatkov v zakonu ni določen, pomeni,
da zakon z objavo teh podatkov celo omogoča, da se zbrani podatki uporabljajo
za kakršenkoli namen, kar je samo po sebi v neskladju z drugim odstavkom 38.
člena Ustave. Tudi izpodbijani ZNPosr namena uporabe osebnih podatkov, ki
uživajo varstvo po 38. členu Ustave, ne določa, kar pomeni, da Zakon z
določitvijo javnosti teh podatkov (prvi stavek sedmega odstavka 7. člena) celo
omogoča, da se zbrani podatki uporabljajo za kakršenkoli namen, kar je samo po
sebi v neskladju z drugim odstavkom 38. člena Ustave. Glede na navedeno je
tretji odstavek 7. člena v zvezi s prvim stavkom sedmega odstavka 7. člena
ZNPosr v neskladju z 38. členom Ustave, kolikor določa, da se v imenik
nepremičninskih posrednikov zbirajo podatek o datumu in kraju rojstva, EMŠO,
podatek o prebivališču in podatek o izobrazbi nepremičninskega posrednika. Zato
je Ustavno sodišče delno razveljavilo 1. točko tretjega odstavka 7. člena
ZNPosr (1. točka izreka) in razveljavilo 2. točko tretjega odstavka 7. člena
ZNPosr (2. točka izreka). Ker je izpodbijano določbo delno razveljavilo že iz
tega razloga, ju ni bilo treba presojati z vidika skladnosti z drugimi
ustavnimi določbami. Glede na navedeni obseg razveljavitve Ustavnemu sodišču ni
bilo treba presojati sedmega odstavka 7. člena ZNPosr.
15. Ustavno sodišče se je odločilo za
razveljavitev podatka o EMŠO, to pa ne pomeni, da ne bi smel zakonodajalec ob
morebitni noveli ZNPosr namesto zbiranja podatka o davčni številki določiti
zbiranje podatka o EMŠO.
B. – III.
16. Iz vsebine pobude izhaja, da pobudnik
izpodbija Pravilnik v delu, v katerem določa javnost nekaterih osebnih
podatkov, ki so vsebovani v imeniku nepremičninskih posrednikov. Vsebino
podatkov, ki so vsebovani v imeniku nepremičninskih posrednikov, določa 26.
člen Pravilnika. Prvi odstavek 33. člena Pravilnika določa, kateri podatki iz
imenika nepremičninskih posrednikov so javni. Drugi odstavek 33. člena
Pravilnika pa določa, da se podatki iz prvega odstavka 33. člena Pravilnika
objavijo na spletnih straneh Ministrstva. Glede na ugotovljeno delno neskladje
1. točke tretjega odstavka 7. člena in neskladje 2. točke tretjega odstavka 7.
člena ZNPosr v zvezi s prvim stavkom sedmega odstavka 7. člena ZNPosr z 38.
členom Ustave, je posledično tudi 26. člen v zvezi s 33. členom Pravilnika v
neskladju z 38. členom Ustave. Glede na povedano je Ustavno sodišče v 1. točki
26. člena Pravilnika razveljavilo besede kraj in datum rojstva, EMŠO, stalno in
začasno prebivališče in razveljavilo 2. točko 26. člena Pravilnika.
17. Pravilnik v 1. točki 26. člena določa,
da se v imenik nepremičninskih posrednikov vpisuje tudi podatek o državi
rojstva in o državljanstvu nepremičninskega posrednika. Tudi za ta dva podatka
je očitno, da nista v nobeni zvezi z opravljanjem poslov posredovanja v prometu
z nepremičninami in da sta nepotrebna za popolno identifikacijo posameznega
nepremičninskega posrednika, zato tudi ta dva podatka uživata varstvo osebnih
podatkov po 38. členu Ustave. Iz drugega odstavka 38. člena Ustave izhaja, da
zbiranje osebnih podatkov lahko določi le zakon. ZNPosr, ki je podlaga za
izdajo izpodbijanega Pravilnika, zbiranje teh dveh osebnih podatkov v imenik
nepremičninskih posrednikov ne določa. To pomeni, da je izpodbijani Pravilnik v
1. točki 26. člena iz razlogov, navedenih v tej točki, v neskladju z drugim
odstavkom 38. člena Ustave. Zaradi neskladja z 38. členom Ustave je Ustavno
sodišče v 1. točki 26. člena Pravilnika razveljavilo tudi besede država rojstva
in državljanstvo.
B. – IV.
18. Pobudnik zatrjuje tudi kršitev načela
usklajenosti pravnih aktov (tretji odstavek 153. člena Ustave). Skladnost pomeni,
da se mora nižji pravni akt gibati v mejah, ki mu jih vsebinsko zarisuje višji
pravni akt. Za podzakonske predpise upravnih organov izhaja to tudi iz drugega
odstavka 120. člena Ustave, ki določa, da "upravni organi opravljajo svoje
delo samostojno v okviru in na podlagi Ustave in zakonov". Po tretjem
odstavku 153. člena Ustave pa morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni
akti v skladu z Ustavo in z zakonom. Načelo vezanosti delovanja državnih
organov na Ustavo in na zakon ter legalitetno načelo sta kot temeljni ustavni
načeli v tesni povezanosti z načelom demokratične in pravne države. Glede
normativne dejavnosti državne uprave pomenita, da je ta pri izdajanju
podzakonskih predpisov vsebinsko vezana na Ustavo in na zakon. Zakon mora biti
vsebinska podlaga za izdajanje podzakonskih aktov. Upravni predpis sme zakonsko
normo dopolnjevati le do te mere, da z dopolnjevanjem ne uvaja originarnih
nalog države in da z zakonom urejenih pravic in obveznosti ne zožuje. Obseg, v
katerem sme podzakonski akt dopolnjevati zakonsko določbo, je odvisen od obsega
zakonskega pooblastila in od položaja podzakonskega akta v hierarhiji pravnih
aktov, s katerim se zakonska materija natančneje opredeljuje.
19. Pravilnik je po svoji pravni naravi
podzakonski predpis, ki ga lahko izda minister za izvrševanje zakonov in drugih
predpisov. Pravna narava pravilnika kot podzakonskega predpisa je urejena v 74.
členu Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/02 in nasl. – ZDU-1). Po
njem se pravilniki kot podzakonski predpisi sprejemajo za izvrševanje zakona.
Zato so na zakon vezani tako, da v vsebinskem smislu ne smejo določati ničesar
brez zakonske podlage in zunaj vsebinskih okvirov, ki morajo biti v zakonu
izrecno določeni ali iz njega vsaj z razlago ugotovljivi. Zato smejo vsebovati
le določbe o izvrševanju posameznih zakonskih določb. Tako pa je tudi
pooblastilo v drugem odstavku 31. člena ZNPosr.
20. ZNPosr v prvem stavku sedmega odstavka
7. člena določa, da je imenik nepremičninskih posrednikov javen. Kot je bilo že
rečeno, to pomeni, da so javni vsi podatki, ki se po tretjem odstavku 7. člena
ZNPosr vpisujejo v imenik nepremičninskih posrednikov. Pravilnik pa ne določa
javnosti vseh podatkov, ki se zbirajo v imenik nepremičninskih posrednikov.
člen 33 Pravilnika le določa posamezne podatke, ki so javni in ki se objavijo
na spletnih straneh Ministrstva. To pomeni, da je določba 33. člena Pravilnika
zožila zakonsko določeno javnost imenika in s tem vsebinsko posegla v zakonsko
ureditev.
21. Zato je Ustavno sodišče zaradi
neskladja določbe 33. člena Pravilnika z drugim odstavkom 120. člena in s
tretjim odstavkom 153. člena Ustave razveljavilo.
C.
22. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo
na podlagi 43. člena in tretjega odstavka 45. člena Zakona o Ustavnem sodišču
(Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter
sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril
Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Prvo točko
izreka je sprejelo soglasno, razen v delu, ki se nanaša na prebivališče, kjer
je odločilo s sedmimi glasovi proti enemu, proti je glasoval sodnik Fišer.
Drugo točko izreka je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu, proti je glasoval
sodnik Fišer. Tretjo točko izreka je sprejelo soglasno, razen v delu, ki se
nanaša na "stalno ali začasno prebivališče" in v delu, ki se nanaša
na drugo alinejo te točke izreka, kjer je odločilo s sedmimi glasovi proti
enemu, proti je glasoval sodnik Fišer.
Predsednik
dr. Janez Čebulj l.r.
_______________________________________
1 Konvencija o varstvu posameznikov glede na
avtomatsko obdelavo osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 11/94, MP, št. 3/94 –
v nadaljevanju MKVP) opredeljuje osebni podatek kot katerokoli informacijo, ki
se nanaša na določenega ali določljivega posameznika.