Št. U-I-223/06-17
Datum: 22. 6. 2006
O D L O Č B A
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus
pobude Krajevne skupnosti Renče, ki jo zastopa predsednik sveta Marjan Murovec,
Krajevne skupnosti Vogrsko, ki jo zastopa predsednik sveta Kazimir Kerševan, in
Krajevne skupnosti Bukovica – Volčja Draga, ki jo zastopa predsednica sveta
Vanda Ožbot, na seji dne 22. junija 2006
o d l o č i l o:
1. Odlok o spremembi območij naselij Stara Gora, Ozeljan in
Vogrsko (Uradni list RS, št. 3/06) se razveljavi.
2. Razveljavitev začne učinkovati 1. avgusta 2006.
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. Pobudnice menijo, da je Mestni svet
Mestne občine Nova Gorica z Odlokom o spremembi območij Stara Gora, Ozeljan in
Vogrsko (v nadaljevanju Odlok) posegel v pravico občanov naselja Vogrsko, da na
tem območju ustanovijo svojo občino. Odlok naj bi bil sprejet po hitrem
postopku z namenom preprečiti ustanovitev nove občine, zato z njim niso bili
seznanjeni krajevne skupnosti in občani na tem območju. Sprememb meja naselij,
ki prizadenejo vse občane, naj ne bi smeli obravnavati kot manj pomembne
spremembe odloka. Menijo, da bi morala biti izvedena razprava v prizadetih
krajevnih skupnostih in občanom predstavljena pobuda občanov za spremembo meja
naselij. Odlok naj bi bil v neskladju z Odlokom o razpisu referenduma in
določitvi referendumskih območij za ustanovitev občine ter za določitev oziroma
spremembo njihovih območij (Uradni list RS, št. 113/05 – OdRRDRO3) in z Zakonom
o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih
območij (Uradni list RS, št. 27/06 – v nadaljevanju ZUODNO-E). Menijo tudi, da
je bil izpodbijani Odlok nepravilno objavljen. V skladu s Statutom Mestne
občine Nova Gorica (Uradne objave, št. 6/02 in Uradni list RS, št. 38/05 – v
nadaljevanju Statut) se splošni akti objavljajo v Uradnih objavah in ne v
Uradnem listu Republike Slovenije, zato naj Odlok sploh ne bi začel veljati.
Pobudnice predlagajo, naj Ustavno sodišče do dokončne odločitve zadrži
izvrševanje Odloka.
2. Mestna občina Nova Gorica je v odgovoru
navedla, da je bila sprememba meja naselij Stara Gora, Ozeljan in Vogrsko
zakonsko utemeljena in smiselna iz prostorskih razlogov. Meje naselij naj bi
potekale po izrazitih ločnicah v prostoru. Telo avtoceste ali hitre ceste naj
bi bil izrazit primer nove meje v prostoru. Hitra cesta Selo – Vrtojba naj bi
prerezala naselje Vogrsko tako, da naj bi bil severni del odrezan od južnega
dela. Prebivalci severnega dela naselja Vogrsko naj bi vložili pobudo, da se
želijo izločiti iz naselja Vogrsko in se priključiti naselju Stara Gora.
Ugotovili naj bi, da nimajo funkcionalnih povezav z lastnim naseljem. Ob
predlogu krajanov naj bi se pokazala potreba po nujni in utemeljeni spremembi
meja naselij. Mestna občina Nova Gorica meni, da očitki pobudnikov o hitrem
postopku z namenom, da se prepreči predlog za ustanovitev nove občine, niso
pomembni za presojo ustavnosti. Navaja, da je bil Odlok sprejet v skladu s 64.
členom Poslovnika Mestne občine Nova Gorica (Uradne objave št. 20/02 in nasl.),
ki določa uporabo hitrega postopka, če gre za manj pomembne zadeve ali
dopolnitve odlokov. V zvezi z očitki pobudnic, da Odlok ni bil pravilno
objavljen, Mestna občina Nova Gorica navaja, da je časopis, v katerem so bile
objavljene uradne objave, prenehal izhajati. Zato naj bi na javnem razpisu
izbrali drugega pobudnika, tj. Uradni list Republike Slovenije. S tem naj bi
bilo zagotovljeno spoštovanje 90. člena Statuta, ki določa, da morajo biti
predpisi občine objavljeni v uradnih objavah. Ker naj bi bil Odlok sprejet pred
sprejemom ZUODNO-E, naj tudi ne bi mogel biti v neskladju z ZUODNO-E.
B.
3. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo. Ker
so bili izpolnjeni pogoji, določeni v četrtem odstavku 26. člena Zakona o
Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS), je
nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Načela, način in postopke za imenovanje,
preimenovanje, združevanje, razdruževanje in odpravo naselij in ulic ureja
Zakon o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS,
št. 5/80 in nasl. – v nadaljevanju ZIENUS). Tretji odstavek 7. člena ZIENUS
določa, da pobude in predloge za imenovanje, preimenovanje, združevanje,
razdruževanje in odpravo naselij in ulic dajejo delovni ljudje in občani na
svojih zborih in v organih krajevnih skupnosti. V tej določbi je torej izrecno
določeno samo to, da občani na ta način dajejo pobude in predloge za tovrstne
odločitve. Iz smiselne interpretacije te določbe, ki jo je Ustavno sodišče
sprejelo v odločbi št. U-I-74/92 z dne 19. 11. 1992 (Uradni list RS, št. 58/92
in OdlUS I, 88), sledi, da morajo občani v krajevni skupnosti imeti možnost, da
na enak način (na zborih občanov ali v organih krajevnih skupnosti) povedo
svoje mnenje tudi o pobudah in predlogih, ki so bili dani na drug način.
Navedena določba torej ne pomeni, da se smejo pobude in predlogi dajati le prek
zborov občanov ali organov krajevne skupnosti in da drugi načini dajanja pobud
niso dopustni. Prizadeti občani morajo imeti možnost, da na zboru občanov za
vso občino ali za eno ali več vaških skupnosti ali na kakšen drug način
osebnega izrekanja sodelujejo v postopku imenovanja, preimenovanja,
združevanja, razdruževanja in odprave naselij in ulic. To pomeni, da morajo
biti s postopki seznanjeni. Za oceno, ali so občani imeli možnost sodelovati v
postopkih po ZIENUS in ali so imeli možnost povedati svoja stališča, je
ključno, da so bili na ustrezen način obveščeni o predlaganih spremembah ter da
statut občine ureja vrste in postopke za neposredno odločanje občanov. Namen 7.
člena ZIENUS je dati možnost zainteresiranim krajanom, da sami dajejo pobude in
predloge za imenovanje, preimenovanje, združevanje, razdruževanje in odpravo
naselij in ulic, oziroma da se z danimi pobudami in predlogi seznanijo in se o
njih izjavijo, ker to prispeva k bolj demokratični, argumentirani in pretehtani
odločitvi. Poudariti je treba, da mnenja občanov za občinski svet niso obvezna
(odločba št. U-I-84/00 z dne 27. 4. 2003, Uradni list RS, št. 44/03 in OdlUS
XII, 38).
5. Statut v V. poglavju določa oblike in
postopke neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini. Kot oblike
neposrednega odločanja opredeljuje zbor občanov, referendum in ljudsko
iniciativo (60. člen Statuta). V četrti alineji prvega odstavka 61. člena
Statuta je določeno, da občani na zboru občanov obravnavajo pobude ter
oblikujejo mnenja in predloge za spremembo območja ali imena naselja oziroma
ulice. Da pa bi prizadeti občani lahko uporabili možnosti, ki jim jih daje
Statut, bi morali biti o predlogu za spremembo meja naselij najprej na primeren
način obveščeni. Glede na zatrjevanje pobudnikov, da krajevne skupnosti in
občani niso bili seznanjeni s sprejemom Odloka, je Ustavno sodišče posebej
pozvalo Mestno občino Nova Gorica, naj pojasni, na kakšen način je krajane na
območju naselij Stara Gora, Ozeljan in Vogrsko obvestila o predlogu za
spremembo meja teh naselij.
6. V odgovoru je Mestna občina Nova Gorica
pojasnila, da je pobudo za spremembo meja naselij dal severni del naselja
Vogrsko. Prebivalci so pobudo utemeljili z geografsko lego zaselkov, z
zgodovinskimi dejstvi, z infrastrukturnimi povezavami in s pomanjkljivo upravno
navezavo s Krajevno skupnostjo Vogrsko. Navedla je, da je bilo celotno gradivo za
sejo Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica najmanj 6 dni pred obravnavo na
seji objavljeno na spletni strani Mestne občine Nova Gorica in tako dostopno
vsem zainteresiranim posameznikom. Interese krajanov prizadetega območja
zastopata dva svetnika, ki sta prejela gradivo za sejo 8 dni pred dnem,
določenim za sejo. Gradivo za sejo je bilo poslano tudi vsem novinarjem v
evidenci Mestne občine Nova Gorica, tako da naj bi bili vsi novinarji lokalnih
medijev seznanjeni s tem gradivom.
7. Ustavno sodišče na podlagi navedenih
pojasnil ugotavlja, da krajani naselij Stara Gora, Ozeljan in Vogrsko niso bili
ustrezno obveščeni o predvidenih spremembah meja naselij Stara Gora, Ozeljan in
Vogrsko. Dejstvo, da so spremembo meja naselij predlagali prebivalci severnega
dela naselja Vogrsko, namreč samo po sebi še ne zagotavlja, da so imeli vsi
prizadeti krajani možnost, seznaniti se s postopkom. Dejstva, da je bilo
gradivo za sejo objavljeno na spletni strani Mestne občine Nova Gorica šest dni
pred obravnavo, in da so bili z navedenim gradivom seznanjeni tudi mediji, prav
tako ni mogoče šteti za primeren način seznanitve prizadetih krajanov s
predlaganimi spremembami. Občina bi morala krajane seznaniti s predvideno
spremembo meja naselij Stara Gora, Ozeljan in Vogrsko npr. z javno razgrnitvijo
predloga, z objavo v uradnem glasilu občine ali krajevne skupnosti, s sklicem
zbora občanov ali na kakšen drug primeren način. Ker Mestni svet Mestne občine
Nova Gorica v obravnavanem primeru krajanov naselij Stara Gora, Ozeljan in Vogrsko
ni obvestil na ustrezen način, jim ni bilo omogočeno izjaviti se o predvidenih
spremembah na način, kot to smiselno izhaja iz ZIENUS. Izpodbijani Odlok je
zato v neskladju z Zakonom.
8. Po določbi prvega odstavka 45. člena
ZUstS Ustavno sodišče protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise odpravi
ali razveljavi. Ustavno sodišče se je v obravnavanem primeru odločilo za
razveljavitev, ker škodljive posledice niso nastale.
9. Ker je bila z ZUODNO-E že ustanovljena
nova Občina Renče – Vogrsko, ki vsebuje naselje Vogrsko, bi takojšna
razveljavitev onemogočila Mestni občini Nova Gorica odpravo ugotovljenih
nezakonitosti. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da začne razveljavitev
učinkovati z odložnim rokom. Razveljavitev z odložim rokom omogoča Mestnemu
svetu Mestne občine Nova Gorica, da najkasneje v roku iz 2. točke izreka
odpravi ugotovljeno nezakonitost. Pri določitvi roka iz 2. točke izreka je
moralo Ustavno sodišče upoštevati, da bodo jeseni izvedene lokalne volitve.
Zato morajo biti pred začetkom volilnih opravil meje posameznih občin nedvomno
določene.
C.
10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo
na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS in tretje alineje tretjega
odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 89/03
– popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr.
Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan,
dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić.
Odločbo je sprejelo soglasno.
Predsednik
dr. Janez Čebulj l.r.