Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox virus

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox virus obsega:

-       Odredbo o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox virus (Uradni list RS, št. 18/02 z dne 28. 2. 2002),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah odredbe o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox virus (Uradni list RS, št. 48/04 z dne 30. 4. 2004),

-       Pravilnik o spremembah Pravilnika o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox virus (Uradni list RS, št. 68/05 z dne 18. 7. 2005),

-       Pravilnik o spremembah Pravilnika o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox virus (Uradni list RS, št. 30/07 z dne 3. 4. 2007),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox virus (Uradni list RS, št. 83/09 z dne 23. 10. 2009).

PRAVILNIK

o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox virus

(neuradno prečiščeno besedilo št. 4)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik predpisuje posebej nadzorovano območje za šarko, ki jo povzroča virus Plum pox virus (v nadaljnjem besedilu: šarka), ugotavljanje zdravstvenega stanja gostiteljskih rastlin na ogroženem območju in dolžnosti imetnikov, fitosanitarne ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, prijavo pridelave gostiteljskih rastlin za sajenje, vlogo za izjemno dovoljenje in odškodnino, letni program sistematičnega nadzora ter vodenje evidence o obsegu ugotovljene okužbe.

2. člen

(izrazi)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

-       drevesnica je mesto pridelave in dodelave gostiteljskih rastlin za saditev;

-       matični nasad je nasad gostiteljskih rastlin za pridelovanje rastlin za saditev, ki še niso posajene, a so namenjene saditvi (cepičev in podlag);

-       rastna doba je obdobje aktivne rasti gostiteljskih rastlin na posameznem območju;

-       leto je koledarsko leto (365 dni);

-       posebno nadzorovano območje je območje, na katerem so gostiteljske rastline in drugi nadzorovani predmeti podvrženi fitosanitarnim ukrepom, z namenom preprečevanja vnosa oziroma širjenja šarke;

-       ogroženo območje je del posebno nadzorovanega območja, na katerem bi šarka povzročila gospodarsko pomembno škodo;

-       varovalni pas je območje, ki obdaja drevesnico, matični nasad oziroma neokuženo mesto ali enoto pridelave gostiteljskih rastlin za saditev, v katerem se izvajajo ukrepi z namenom preprečevanja širjenja šarke;

-       neokuženo mesto pridelave je mesto pridelave gostiteljskih rastlin za saditev, na katerem šarka ni navzoča, kar je bilo uradno dokazano s sistematičnim nadzorom in na katerem se tako stanje tudi vzdržuje;

-       neokužena enota pridelave je drevesnica ali matični nasad oziroma njihov zaključen del, ki ima status neokuženega mesta pridelave;

-       zavarovani prostor je enota pridelave gostiteljskih rastlin, na kateri se zagotovijo razmere, ki onemogočajo dostop žuželkam, ki prenašajo rastlinske bolezni.

3. člen

(gostiteljske rastline)

Navzočnost šarke se ugotavlja na rastlinah naslednjih vrst Prunus L. (v nadaljnjem besedilu: gostiteljske rastline):

-       sadne vrste: breskev in nektarina (Prunuspersica (L.) Batsch), marelica (Prunusarmeniaca L.), mirabolana (PrunuscerasiferaEhrh.), cibora (Prunusdomesticassp. insititia (L.) C.K. Schneid.), mandljevec (Prunusdomesticassp. italica (Borkh.) Hegi.), sliva in češplja (Prunusdomesticaspp. domestica L.);

-       ostale vrste: črni trn (Prunusspinosa L.), rešeljika (Prunusmahaleb), čremsa (Prunuspadus), PrunusamygdalusBatsch, PrunusblireianaAndre, Prunus brigantina Vill., PrunuscistenaHansen, PrunuscurdicaFenzl in Fritsch., PrunusglandulosaThunb., PrunusholosericeaBatal., PrunushortulanaBailey, PrunusjaponicaThunb., Prunusmandshurica (Maxim.) Koehne, PrunusmaritimaMarsh., PrunusmumeSieb in Zucc., PrunusnigraAit., Prunussalicina L., Prunussibirica L., PrunussimoniiCarr., PrunustomentosaThunb., PrunustrilobaLindl. in druge vrste Prunus L., ki so občutljive na šarko.

4. člen

(posebno nadzorovano območje)

Na območju Republike Slovenije so posebno nadzorovana območja za šarko ogrožena območja iz 5. člena tega pravilnika ter vse drevesnice in matični nasadi s pripadajočimi varovalnimi pasovi.

Drevesnica oziroma matični nasad se šteje kot neokuženo mesto ali enota pridelave, če se nadzoruje v skladu s 6. členom tega pravilnika.

5. člen

(ogrožena območja)

Ogrožena območja so:

-       Občina Vipava znotraj linije Log pri Vipavi – Stari grad pri Vipavi – cerkev Gradišče pri Vipavi – odcep za Manče na cesti Vipava – Podnanos – cerkev Slap pri Vipavi – Poreče – do izhodišča;

-       v Občini Nova Gorica znotraj linije MIP-cerkev Loke – cerkev Šmihel – cerkev Šempas – Hrastov hrib (vrh) – Široki hrib (vrh) – do izhodišča;

-       Občina Miren-Kostanjevica in Šempeter–Vrtojba znotraj linije od sečišča državne meje in železnice v Šempetru pri Gorici – državna meja z Italijo do mejnega prehoda Miren – Mirenski grad – vrh Cerje – vrh V. Medvejšče – zaselek Špacapani – cerkev Bilje – cerkev Vrtojba – do izhodišča;

-       Občina Moravske Toplice znotraj linije Moravci – Tešanovci – Vučja Gomila – Selo – Fokovci – Andrejci – Sebeborci – Martjanci – Moravci;

-       Občina Lukovica znotraj linije Šentvid pri Lukovici - Selo - Lukovica pri Domžalah - Brdo pri Lukovici - do izhodišča.

6. člen

(sistematični nadzor)

Sistematični nadzor obsega načrtovano sistematično ugotavljanje zdravstvenega stanja in vzorčenje gostiteljskih rastlin v skladu z 9. členom tega pravilnika in z letnim programom iz 20. člena tega pravilnika ter odrejanje ukrepov v primeru potrjene okužbe s šarko v skladu s tem pravilnikom.

Sistematični nadzor se izvaja na ogroženih območjih oziroma na vseh neokuženih mestih oziroma enotah pridelave ter v pripadajočih varovalnih pasovih.

II. UGOTAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA STANJA

7. člen

(drevesnice in matični nasadi)

Drevesnice in matični nasadi gostiteljskih rastlin ter njihov varovalni pas ne smejo biti okuženi s šarko.

V drevesnicah in matičnih nasadih v okviru sistematičnega nadzora pooblaščeni izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin in izvajalci javne gozdarske službe (v nadaljnjem besedilu: izvajalci javne službe) oziroma fitosanitarni in gozdarski inšpektorji (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji) opravljajo vizualne preglede in odvzamejo vzorce za testiranje na navzočnost šarke v skladu s programom nadzora iz 20. člena tega pravilnika.

Drevesnica ali matični nasad pridobi status neokuženega mesta pridelave, če vizualni pregledi v celi rastni dobi potrjujejo odsotnost okužbe s šarko in so v varovalnem pasu odstranjene okužene rastline.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko imetnik rastlin dokaže odsotnost okužbe z laboratorijskim testiranjem uradnih vzorcev v pooblaščenem laboratoriju v tekoči rastni dobi.

8. člen

(varovalni pas)

Za drevesnice in matične nasade je obvezen 500 m širok varovalni pas.

Varovalni pas iz prejšnjega odstavka nadzoruje inšpektor v rastni dobi pred zasaditvijo in po zasaditvi drevesnice oziroma matičnega nasada v skladu z 9. členom tega pravilnika, in sicer vsaj prvih 250 m varovalnega pasu vsaj enkrat v rastni dobi.

Če se v drevesnici oziroma matičnem nasadu prideluje uradno potrjen razmnoževalni material, pregleduje enoto pridelave in varovalni pas po zasaditvi pooblaščeni organ za potrjevanje.

(4) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena varovalni pas za drevesnico ali matični nasad ni potreben, če je drevesnica ali matični nasad v zavarovanem prostoru, ki izpolnjuje zahteve za zavarovani prostor iz 17.a člena tega pravilnika.

9. člen

(zdravstveni pregledi gostiteljskih rastlin in laboratorijsko testiranje)

Zdravstveni pregledi gostiteljskih rastlin se opravljajo vizualno. Če inšpektor, organ za potrjevanje ali izvajalec javne službe pri vizualnem zdravstvenem pregledu rastlin posumi, da gre za okužbo s šarko, odvzame vzorce rastlin in jih pošlje na testiranje v pooblaščeni laboratorij.

Gostiteljska rastlina se šteje za okuženo, če je rezultat laboratorijskega testiranja pozitiven.

10. člen

(znamenja okužbe)

Na okužbo s šarko se sumi, če so na gostiteljskih rastlinah vidna katera od naslednjih znamenj:

-       na listih cele rastline ali posameznih vej se pojavljajo svetlejše lise ali kolobarji (šare);

-       na plodovih se pojavljajo razbarvane pege na gladki površini do značilno razbarvane nagubane površine s polkrožnimi oziroma obročkastimi brazdami; plodovi pogosto predčasno odpadejo, ne dozorijo in so trpkega okusa;

-       na koščicah okuženih gostiteljskih rastlin, zlasti marelic, se pojavljajo svetlo obrobljene pege ali kolobarji;

-       na cvetovih breskev se pojavijo lise na venčnih listih.

11. člen

(dolžnosti imetnikov)

Imetniki neokuženih mest oziroma enot pridelave ter imetniki zemljišč na ogroženem območju in v varovalnih pasovih, kjer rastejo gostiteljske rastline, so dolžni rastline med rastno dobo redno zdravstveno pregledovati, zatirati listne uši in ob sumu, da so gostiteljske rastline okužene s šarko, takoj obvestiti fitosanitarno ali gozdarsko inšpekcijo.

Imetniki neokuženih mest oziroma enot pridelave morajo voditi evidenco zatiranja listnih uši.

Če se ob zdravstvenem pregledu ugotovi, da so bolezenska znamenja že dalj časa navzoča, se šteje, da imetnik ni izvršil vseh predpisanih ukrepov po tem pravilniku.

V varovalnem pasu matičnih nasadov na ogroženem območju novo sajenje gostiteljskih rastlin ni dovoljeno.

Gostiteljske rastline iz prejšnjega odstavka je treba uničiti v skladu z 12. členom tega pravilnika.

Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena lahko Fitosanitarna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: uprava) izjemoma dovoli novo sajenje gostiteljskih rastlin iz drevesnic, preverjenih v skladu s 7. členom tega pravilnika.

III. UKREPI ZA PREPREČEVANJE ŠIRJENJA IN ZATIRANJE

12. člen

(uničenje okuženih gostiteljskih rastlin)

Uničenje dreves gostiteljskih rastlin pomeni odžaganje debla drevesa in premaz štora z neselektivnim sistemičnim herbicidom ali olupljenje debla in premaz z neselektivnim sistemičnim herbicidom. Premazane štore je dovoljeno odstraniti šele po tridesetih dneh od uničenja.

Sadike in druge manjše gostiteljske rastline se lahko namesto rezanja v celoti poškropi z neselektivnim sistemičnim herbicidom. Če škropljenje zaradi okoliških rastlin ni dopustno, je treba gostiteljske rastline izkopati.

Ponovno odgnale koreninske izrastke je treba uničiti z neselektivnim sistemičnim herbicidom.

13. člen

(okužbe v drevesnici)

V primeru okužbe rastlin v drevesnici s šarko inšpektor odredi naslednje ukrepe:

-       uničenje okuženih gostiteljskih rastlin;

-       (črtana);

-       zatiranje listnih uši;

-       izvajanje dodatnih fitosanitarnih ukrepov.

Za okužene gostiteljske rastline iz prejšnjega odstavka se štejejo cepiči iz istega matičnega nasada oziroma sadike iste sorte oziroma istega izvora.

V primeru, da inšpektor odredi uničenje le dela drevesnice, lahko uprava izjemoma dovoli prodajo preostalih gostiteljskih rastlin za saditev, če:

-       so bile okužene rastline uničene,

-       v drevesnici ni bilo listnih uši oziroma evidenca dokazuje redno zatiranje,

-       da je zagotovljena sledljivost izvora rastlin,

-       je z laboratorijskim testom potrjeno, da preostale rastline niso okužene s šarko,

-       ni bilo druge nevarnosti za širjenje šarke.

V drevesnicah, kjer okužba s šarko ni ugotovljena, ugotovljeni pa so viri okužbe v varovalnem pasu drevesnice, uprava izjemoma dovoli prodajo gostiteljskih rastlin za saditev, če:

-       so bile okužene rastline uničene,

-       v drevesnici ni bilo listnih uši oziroma evidenca dokazuje redno zatiranje,

-       je z laboratorijskim testom potrjeno, da rastline niso okužene s šarko,

-       ni bilo druge nevarnosti za širjenje šarke.

Inšpektor preverja izpolnjevanje pogojev iz prve in druge alinee tretjega odstavka tega člena in prve in druge alinee prejšnjega odstavka.

14. člen

(okužbe v matičnem nasadu)

V primeru okužbe rastlin v matičnem nasadu s šarko inšpektor odredi naslednje ukrepe:

-       uničenje okuženih matičnih rastlin;

-       testiranje dreves v neposredni bližini okuženih dreves;

-       prepoved rezanja podlag ali cepičev, dokler se na podlagi vizualnih zdravstvenih pregledov in testiranja posameznih matičnih dreves ne dokaže odsotnost okužbe;

-       izvajanje dodatnih fitosanitarnih ukrepov.

Ne glede na določbo prve alinee prejšnjega odstavka inšpektor v primeru okužbe matičnega nasada, ki ni na ogroženem območju, na željo imetnika ne odredi uničenja matičnih dreves, vendar mu prepove rezanje podlag ali cepičev in predlaga izbris matičnih dreves iz registra.

Ne glede na določbo tretje alinee prvega odstavka tega člena lahko uprava izjemoma dovoli rezanje podlag ali cepičev zdravih matičnih rastlin, če:

-       so bile okužene rastline uničene,

-       ni bilo listnih uši oziroma evidenca dokazuje redno zatiranje in

-       je z laboratorijskim testom potrjeno, da rastline v dveh zaporednih rastnih dobah niso okužene s šarko,

-       ni bilo druge nevarnosti za širjenje šarke.

Inšpektor preverja izpolnjevanje pogojev iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka.

15. člen

(okuženi varovalni pas)

V primeru okužbe v varovalnem pasu drevesnice na ogroženem območju ali na drugem mestu pridelave in v varovalnem pasu matičnega nasada na ogroženem območju se izvajajo ukrepi iz 12. člena tega pravilnika.

Če ukrepi iz prejšnjega odstavka strokovno niso upravičeni, inšpektor prepove ponovno sajenje sadilnega materiala ali rezanje podlag in cepičev gostiteljskih rastlin na isti lokaciji.

V primeru okužbe v varovalnem pasu matičnega nasada, ki ni na ogroženem območju, se izvajajo ukrepi iz 12. člena tega pravilnika le, če so strokovno upravičeni.

Imetniku, pri katerem je bila ugotovljena okužba s šarko v varovalnem pasu matičnega nasada na ogroženem območju, inšpektor dovoli rez podlag ali cepičev, če:

-       so bile okužene rastline pravočasno uničene,

-       ni bilo listnih uši oziroma evidenca dokazuje redno zatiranje in

-       je z laboratorijskim testom potrjeno, da rastline v dveh zaporednih rastnih dobah niso okužene s šarko.

(5) Če zavarovani prostor ne izpolnjuje več zahtev iz prvega odstavka 17.a člena tega pravilnika, Uprava v skladu z 19. členom tega pravilnika dovoli uporabo sadik, podlag in cepičev gostiteljskih rastlin v tem prostoru, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 7. člena in iz prvega odstavka 8. člena tega pravilnika oziroma iz prvega odstavka tega člena.

16. člen

(okužba v vrtovih in nasadih na ogroženem območju)

V primeru laboratorijsko potrjene okužbe v nasadih ali vrtovih na ogroženem območju inšpektor odredi naslednje ukrepe:

-       uničenje posameznih okuženih gostiteljskih rastlin, če je okuženih manj kot 5% gostiteljskih rastlin;

-       uničenje vseh gostiteljskih rastlin, če je okuženih več kot 5%gostiteljskih rastlin.

V primeru iz prve alinee prejšnjega odstavka mora imetnik posebno skrbno spremljati zdravstveno stanje ostalih gostiteljskih rastlin.

V primeru iz prvega odstavka tega člena inšpektor nadzira izvajanje predpisanih ukrepov in preverja zdravstveno stanje gostiteljskih rastlin v polmeru 500 m od mesta ugotovljene okužbe, vendar največ do meje varovalnega pasu.

IV. PRIJAVA PRIDELAVE IN VLOGA ZA IZJEMNO DOVOLJENJE

17. člen

(neokužena mesta in enote pridelave)

Pridelovalec gostiteljskih rastlin za saditev prijavi novo lokacijo drevesnice ali matičnega nasada pristojni fitosanitarni ali gozdarski inšpekciji do 31. marca v letu, ki je predhodno letu zasaditve, v skladu s predpisi, ki urejajo registracijo pridelovalcev določenih rastlin za namene zdravstvenega varstva rastlin. Inšpektor dovoli sajenje, če obstoječe gostiteljske rastline na predvideni lokaciji in v varovalnem pasu niso okužene s šarko oziroma če je imetnik izvršil vse odrejene ukrepe.

Imetnik, ki namerava uporabljati nasad kot matični nasad, mora takšen nasad prijaviti do 31. marca v letu, ki je dve leti pred začetkom uporabe cepičev oziroma drugih delov rastlin za saditev. Inšpektor dovoli rabo matičnega nasada le, če nasad in varovalni pas okoli njega nista okužena s šarko.

Če pogoji iz prvega in tretjega odstavka tega člena niso izpolnjeni in odstranitev okuženih rastlin strokovno ni upravičena, inšpektor prepove ponovno sajenje oziroma rez cepičev ali drugih delov za saditev na isti lokaciji.

17.a člen

(posebni pogoji in ukrepi v zavarovanem prostoru)

(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena lahko Uprava na podlagi prijave lokacije imetniku gostiteljskih rastlin dovoli sajenje drevesnice ali matičnega nasada gostiteljskih rastlin v zavarovanem prostoru brez vzpostavitve varovalnega pasu, če zavarovani prostor zagotavlja gostiteljskim rastlinam zaščito pred okužbami iz okolja. Za zavarovani prostor je treba:

-       preprečiti dostop žuželkam in drugim prenašalcem rastlinskih bolezni do gostiteljskih rastlin,

-       vzpostaviti najmanj 3 m širok pas, ki je brez vseh rastlin ali pa je zatravljen in redno pokošen,

-       upoštevati smernice za zavarovani prostor, ki so dosegljive pri Upravi in na njeni spletni strani http://www.furs.si (v nadaljnjem besedilu: smernice).

(2) Zavarovani prostor iz prejšnjega odstavka se šteje za neokuženo mesto pridelave.

(3) V matični nasad iz prvega odstavka tega člena sme imetnik gostiteljskih rastlin posaditi gostiteljske rastline, ki so bile pridobljene po certifikacijski shemi, ki je uradno sprejeta v državi izvora in je bilo z uradnimi testiranji ugotovljeno, da v njih ni navzoča šarka.

(4) Če namerava imetnik gostiteljskih rastlin v matični nasad iz prvega odstavka tega člena naknadno dosaditi gostiteljske rastline, jih mora predhodno gojiti celotno rastno dobo izolirano v drugem zavarovanem prostoru pod uradnim nadzorom, da se preveri morebitna navzočnost škodljivih organizmov.

(5) Pri delu v zavarovanem prostoru mora imetnik izvajati higienske ukrepe, opredeljene v smernicah iz prvega odstavka tega člena.

18. člen

(nadomestna lokacija)

Pridelovalec gostiteljskih rastlin za saditev, ki je prijavil lokacijo drevesnice ali matičnega nasada pristojni inšpekciji v roku iz prvega odstavka 17. člena tega pravilnika, vendar je bila na prijavljeni lokaciji ugotovljena okužba s šarko, ki je ni mogoče izkoreniniti, lahko vloži prijavo nadomestne lokacije do 31. marca v letu zasaditve.

Inšpektor dovoli sajenje na nadomestni lokaciji, če je v teku rastne dobe še mogoče preveriti sum na šarko oziroma če v varovalnem pasu nove lokacije ni gostiteljskih rastlin.

19. člen

(izjemno dovoljenje)

Za izdajo izjemnega dovoljenja iz šestega odstavka 11. člena, tretjega in četrtega odstavka 13. člena, tretjega odstavka 14. člena ter petega odstavka 15. člena tega pravilnika imetnik vloži na Fitosanitarno upravo Republike Slovenije vlogo, v kateri navede osnovne podatke o vrsti pridelave in razlogih za izjemno dovoljenje.

Uprava lahko zaradi razjasnitve nastalega primera zahteva od imetnika ali inšpektorja dodatne potrebne podatke.

V. EVIDENCE, LETNI PROGRAM IN ODŠKODNINA

20. člen

(evidence in letni program)

Uprava vodi evidenco o obsegu ugotovljene okužbe s šarko in o okuženih mestih oziroma enotah pridelave ter o izdanih dovoljenjih iz tega pravilnika na podlagi lastnih podatkov in podatkov, ki jih zagotavlja fitosanitarna in gozdarska inšpekcija, organ za potrjevanje ter izvajalci javne službe.

Fitosanitarna in gozdarska inšpekcija redno zagotavlja podatke iz 6., 9., 13., 14., 15. in 16. člena tega pravilnika vsaj glede na čas, lokacijo in imetnika, po enotah pridelave.

Na podlagi raziskovalnih spoznanj, statističnih načel in biologije šarke uprava z odločbo odobri letni program sistematičnega nadzora, ki ga predloži koordinator nadzora. Program določa zlasti: število, izvor, način in čas zbiranja vzorcev za ugotavljanje zdravstvenega stanja gostiteljskih rastlin oziroma okužb s šarko.

21. člen

(odškodnina)

Stroške uničenja gostiteljskih rastlin po tem pravilniku nosi imetnik gostiteljskih rastlin.

Imetnik gostiteljskih rastlin je upravičen do odškodnine za uničene rastline, če je izvedel vse predpisane ukrepe.

Za uveljavljanje odškodnine iz prejšnjega odstavka vloži imetnik gostiteljskih rastlin na upravo vlogo, v kateri navede osnovne podatke o rastlinah, ki so bile uničene, in osebne podatke, ki omogočajo identifikacijo imetnika, ter davčno številko, številko transakcijskega računa ali hranilne knjižice in naziv banke.

Uprava lahko zaradi razjasnitve nastalega primera zahteva od imetnika ali inšpektorja dodatne potrebne podatke.

22. člen

(izjeme)

Zaradi raziskovalnih ali znanstvenih razlogov in žlahtnenja lahko uprava dovoli odstopanje od ukrepov iz tega pravilnika, pod pogojem, da se izvedejo vsi ukrepi, ki zagotavljajo nadzor nad šarko in preprečujejo njeno širjenje, v skladu s predpisi, ki urejajo vnos in premeščanje škodljivih organizmov za znanstvene namene.

Uprava lahko dovoli odstopanje od ukrepov iz tega pravilnika tudi v drugih primerih, če so strokovno upravičeni in če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov.

Uprava lahko zaradi preverjanja, da ni nevarnosti širjenja šarke v primerih iz prejšnjega odstavka in iz 19. člena tega pravilnika, zahteva strokovno mnenje oziroma dodatno testiranje gostiteljskih rastlin.

23. člen

(pristojnost)

Izvajanje tega pravilnika zagotavlja Fitosanitarna uprava Republike Slovenije.

Inšpekcijski nadzor izvajajo fitosanitarni inšpektorji pri pridelavi kmetijskih rastlin in gozdarski inšpektorji pri pridelavi gozdnih rastlin.

Odredba o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox virus (Uradni list RS, št. 18/02) vsebuje naslednji končni določbi:

»VI. KONČNI DOLOČBI

24. člen

(predpis, ki preneha veljati)

Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox potyvirus (Uradni list RS, št. 32/00, 39/00, 21/01, 45/01 – ZZVR-1 in 70/01).

25. člen

(veljavnost)

Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah odredbe o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox virus (Uradni list RS, št. 48/04) spreminja 24. člen odredbe tako, da se glasi:

»24. člen

(predpis, ki preneha veljati)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati odredba o ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox potyvirus (Uradni list RS, št. 32/00, 39/00, 21/01, 45/01 – ZZVR-1 in 70/01).«;

spreminja 25. člen odredbe tako, da se glasi:

»25. člen

(veljavnost)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»13. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah Pravilnika o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox virus (Uradni list RS, št. 68/05) vsebuje naslednjo končno določbo:

»5. člen

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah Pravilnika o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox virus (Uradni list RS, št. 30/07) vsebuje naslednjo končno določbo:

»4. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox virus (Uradni list RS, št. 83/09) vsebuje naslednjo končno določbo:

»8. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.