Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo:
Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni
pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo
Odredbe o izvajanju preventivnih cepljenj in diagnostičnih
ter drugih preiskav živali v letu 2002 obsega:
- Odredbo o izvajanju
preventivnih cepljenj in diagnostičnih ter drugih preiskav živali v letu 2002
(Uradni list RS, št. 6/02 z dne 25. 1. 2002),
- Odredbo o
spremembi odredbe o izvajanju preventivnih cepljenj in diagnostičnih ter drugih
preiskav živali v letu 2002 (Uradni list RS, št. 37/02 z dne 26. 4. 2002).
ODREDBA
o izvajanju preventivnih cepljenj in
diagnostičnih ter drugih preiskav živali v letu 2002
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
1. člen
Zaradi zagotavljanja ugodnih
epizootioloških razmer in izpolnjevanja pogojev za promet živali morajo
veterinarske organizacije, ki opravljajo javno veterinarsko službo (v
nadaljnjem besedilu: veterinarske organizacije), opraviti v letu 2002 s to
odredbo predpisane ukrepe.
2. člen
V tej odredbi uporabljeni izrazi pomenijo:
1.
Reja živali je skupina živali, ki živijo v zaključeni enoti in so pod
veterinarskim nadzorom. Z rejo se ukvarja rejec, ki je lahko fizična ali pravna
oseba.
2.
Vzrejno središče je reja plemenskih živali, kjer rejec posluje v skladu
s selekcijskim in rejskim programom za tisto vrsto in pasmo plemenskih živali,
za katero ima pooblastilo ministra, pristojnega za živinorejo.
3.
Osemenjevalno središče je odobrena organizacija, ki redi plemenjake za
pridobivanje in promet z njihovim semenom in izpolnjuje predpisane veterinarske
pogoje.
4.
Živali v naravnem pripustu so kategorija živali, ki se naravno
razmnožujejo.
5.
Plemenske živali so živali moškega in ženskega spola, ki so namenjene za
razmnoževanje. Imeti morajo znano poreklo in lastnika, oceno plemenske
vrednosti in morajo biti predpisano označene.
6.
Osemenjevanje je zooprofilaktična metoda za preprečevanje in zatiranje
živalskih spolnih in drugih kužnih bolezni ter zootehnični ukrep, ki omogoča
kontrolirano in kvalitetno spremembo plemenskega sestava živalske populacije.
7.
Valilna jajca so oplojena jajca iz matičnih jat vseh vrst pernatih
živali.
8.
Matična jata perutnine je jata perutnine, ki nese valilna jajca za
nadaljnji razplod.
9.
Plemenska jata rib je jata odbranih samcev in samic, namenjenih za
razplod.
10. Bolezni
proste reje so tiste reje živali, ki so proste določene oziroma določenih
kužnih bolezni, ki se zatirajo po veljavnih veterinarskih predpisih.
11. Organizirana
reja je reja, kjer rejec združuje svoje interese preko posebnih organizacij.
12. Kobilarna
je organizirana reja plemenskih kobil (več kot 10) in žrebcev, namenjenih za
razplod.
13. Vzrejališče
čebeljih matic je vzreja, s katero upravIja pravna ali fizična oseba, ki ima za
vzrejo in dajanje v promet čebeljih matic dovoljenje ministra, pristojnega za
kmetijstvo.
14. Vzrejališče
plemenskih ribjih jat je vzreja, s katero upravlja pravna ali fizična oseba, ki
ima za vzrejo in dajanje v promet plemenskega ribjega materiala dovoljenje
ministra, pristojnega za kmetijstvo.
15. Lokacija
vzrejališča plemenskih rib ali čebeljih matic je mesto, kjer se vzreja in daje
v promet plemenski ribji material ali čebelje matice.
16. Plemenilna
postaja je lokacija, kjer se uporabljajo plemenske živali (plemenjaki) za
razplod.
17. Nadaljnje
nasajanje rib je naselitev rib v izpraznjen in razkužen ribnik.
18. Skupni
hlevski mlečni vzorec je povprečni vzorec mleka ene molže vseh molznic v hlevu.
3. člen
Uradni veterinar za inšpekcijski nadzor (v
nadaljnjem besedilu: inšpektor) z odločbo določi veterinarski organizaciji rok
za izvedbo posameznih del iz te odredbe.
Veterinarska organizacija mora inšpektorju
mesečno predložiti predpisane obrazce ter o opravljenem delu mesečno poročati.
Iz poročila mora biti razvidno naslednje:
- številka in datum odločbe
območnega urada za inšpekcijski nadzor;
- opravljena cepljenja v
skladu s to odredbo: vrsta in kategorija živali, bolezen, število cepljenj,
cena po ceniku Veterinarske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu:
VURS), skupni znesek;
- odvzem krvnih vzorcev;
- prve živali – vrsta in
kategorija živali, bolezen (vzorec, vzet za preiskavo na: ...), število
vzorcev, cena po ceniku VURS, skupni znesek;
- naslednje živali – vrsta in
kategorija živali, bolezen (vzorec, vzet za preiskavo na: ...), število
vzorcev, cena po ceniku VURS, skupni znesek;
- tuberkulinizacija: vrsta in
kategorija živali, število živali, cena po ceniku VURS, skupni znesek;
- število označenih psov
(mikročipi, značka), cena po ceniku VURS, skupni znesek;
- opombe;
- poročilo pripravil: ime in
priimek, kraj, datum;
- odgovorna oseba: ime in
priimek;
- žig.
Vzorec obrazca iz prejšnjega odstavka je
kot priloga 1 sestavni del te odredbe.
Veterinarska organizacija mora inšpektorju
predložiti obračun za povračilo stroškov za izvedbo odrejenih ukrepov, iz
katerega je razvidno, da so bile pristojbine odvedene v predpisanem roku.
Inšpektor na podlagi dokumentacije iz
drugega in četrtega odstavka tega člena ugotovi, ali je bil posamezen ukrep iz
te odredbe opravljen v skladu s predpisi in zahtevami iz te odredbe ter s
podpisom računa potrdi, da je bilo delo opravljeno v skladu s predpisi.
4. člen
Preventivna cepljenja je treba opraviti v
skladu z navodili proizvajalca registriranega cepiva.
5. člen
Veterinarska organizacija mora voditi
evidenco, v katero vpiše osebno ime ter naslov oziroma firmo in sedež imetnika
živali, oznako (številko) živali, datum cepljenja oziroma preiskave, ime
cepiva, ime proizvajalca cepiva, rok uporabnosti in kontrolno številko cepiva
ter rezultate diagnostične preiskave. Prav tako pa mora vse te podatke vpisati
v dnevnik, ki ga hrani na posestvu.
Če je za živali, pri katerih se opravljajo
preventivna cepljenja in diagnostične preiskave iz te odredbe, predpisana
identifikacija in registracija ter če živali niso označene na predpisan način,
jih je treba označiti.
Veterinarska organizacija mora spremljati
zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati
inšpektorja o vseh stranskih pojavih in morebitni nezanesljivi imunosti.
Veterinarska organizacija mora krvne vzorce
jemati istočasno za vse preiskave pri posameznih vrstah živali.
Krvne vzorce in vzorce urina na vsebnost
hormonov in reziduov mora veterinarska organizacija odvzeti po posebnem
programu VURS, ki ga za vsako posamezno veterinarsko organizacijo z odločbo
predpiše inšpektor.
6. člen
Preventivni ukrepi pri govedu:
I. V rejah
1. Proti vraničnemu
prisadu je treba preventivno cepiti govedo v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50
letih ugotovljen vranični prisad.
Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri
tedne preden se živali ženejo na pašo oziroma najkasneje do 30. aprila 2002.
Cepljenje opravi
veterinarska organizacija.
2. Proti šumečemu prisadu
je treba preventivno cepiti govedo v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih
ugotovljen šumeči prisad.
Preventivno
cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo
oziroma najkasneje do 30. aprila 2002.
Cepljenje opravi
veterinarska organizacija.
3. Proti steklini je
treba cepiti govedo, ki se žene na pašo izven naselij in je vso pašno sezono
izven hleva.
Cepljenje je
treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo.
Cepljenje opravi
veterinarska organizacija.
4. Tuberkulinizirati je
treba vse živali, starejše od 6 tednov, ki izhajajo iz rej, iz katerih se ne
oddaja mleko za javno potrošnjo (krave dojilje, pitovno govedo, voli..). Za
živali, namenjene izključno pitanju, je zgornja meja starosti, do katere je
potrebno živali tuberkulinizirati, 15 mesecev.
Če so bile
živali uvožene in že tuberkulinizirane v letu 2002 v skladu s predpisom, ki
ureja karanteno za uvožene živali, ponovna tuberkulinizacija ni potrebna.
Tuberkulinizacijo
z govejim (bovinim) tuberkulinom opravi veterinarska organizacija s
tuberkulinom, predpisanim v prilogi 2, ki je sestavni del te odredbe,
najkasneje do 10. novembra 2002.
5. Na brucelozo je treba
serološko preiskati vse živali, starejše od 12 mesecev, razen moških živali v
prosti reji, ki so namenjene izključno pitanju. Za te živali mora inšpektor
izdati odločbo, na podlagi katere gredo lahko te živali le neposredno v zakol
in se nikakor ne smejo uporabljati kot plemenske živali.
Vzorce odvzame
veterinarska organizacija.
Preiskave opravi
Nacionalni veterinarski inštitut (v nadaljnjem besedilu: NVI).
6. Na enzootsko govejo
levkozo je treba serološko preiskati vse živali, starejše od 24 mesecev.
Vzorce odvzame
veterinarska organizacija.
Preiskave opravi
NVI.
Vzorce za
preiskave iz 5. in te točke se odvzame hkrati. V rejah iz 4.točke tega člena pa
se ob tuberkulinizaciji odvzamejo tudi vzorci za preiskave iz 5. in te točke.
7. Na govejo spongiformno
encefalopatijo je potrebno z enim od odobrenih laboratorijskih testov preiskati
možgane vseh govedi, ki so kazala klinične znake obolenj centralnega živčnega
sistema. Na enak način je treba preiskati tudi vse živali, zaklane v sili,
bolne živali, ki so bile poslane na klanje z veterinarsko napotnico, in vse
poginule živali, ki so starejše od 24 mesecev.
Živali, starejše
od 30 mesecev, od 1. 2. 2002 pa živali, starejše od 24 mesecev, ki niso
pregledane z enim od odobrenih testov in se koljejo v registriranih klavnicah,
ne smejo v promet za prehrano ljudi. Vzorce odvzame uradni veterinar VURS in
NVI.
Preiskave opravi
NVI in o tem enkrat mesečno obvesti VURS.
8. Na infekciozni bovini
rinotraheitis in infekciozni pustularni vulvovaginitis (v nadaljevanju:
IBR/IPV) in govejo virusno diarejo – mukozno bolezen (v nadaljevanju: GVD-MB)
je treba serološko pregledati vsa goveda v tistih rejah bikovskih mater, ki so
bile v letu 2001 proste obeh bolezni ali proste IBR/IPV in pozitivne na GVD-MB.
Vzorce odvzame
veterinarska organizacija. Preiskave opravi NVI.
II. V vzrejnih in osemenjevalnih središčih
in v naravnem pripustu
Enkrat letno je
treba vse bike tuberkulinizirati in pregledati:
a) serološko
na:
- brucelozo;
- IBR/IPV in
- enzootsko govejo levkozo;
b) na
virusni antigen:
- GVD-MB;
c) mikrobiološko
na:
- genitalno kampilobakteriozo
in
- trihomoniazo.
Tuberkulinizacijo z govejim tuberkulinom iz
priloge 2 te odredbe opravi in odvzame vzorce veterinarska postaja v
osemenjevalnem središču, v naravnem pripustu pa veterinarska organizacija.
Preiskave opravi NVI.
7. člen
Preventivni ukrepi pri drobnici:
1.
Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti drobnico v
zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen vranični prisad.
Preventivno cepljenje je treba opraviti
najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo oziroma najkasneje do 30.
aprila 2002.
Cepljenje opravi veterinarska organizacija.
2.
Proti šumečemu prisadu je treba preventivno cepiti drobnico v zaselkih,
kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen šumeči prisad.
Preventivno cepljenje je treba opraviti
najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo oziroma najkasneje do
30. aprila 2002.
Cepljenje opravi veterinarska organizacija.
3.
Proti steklini je treba cepiti drobnico, ki se žene izven naselij na
pašo in je vso pašno sezono izven hleva.
Cepljenje je treba opraviti najmanj 3 tedne
preden se živali ženejo na pašo.
Cepljenje opravi veterinarska organizacija.
4.
Tuberkulinizirati je treba vse mlečne živali iz registriranih rej, ki
oddajajo mleko v javno potrošnjo in vse plemenske ovne in kozle.
Tuberkulinizacijo z govejim tuberkulinom
opravi veterinarska organizacija.
5.
Na Brucello melitensis je treba enkrat letno serološko preiskati vse mlečne
živali iz registriranih rej, ki oddajajo mleko v javno potrošnjo in vse
plemenske ovne in kozle.
Vzorce odvzame veterinarska organizacija.
Preiskave opravi NVI.
6.
Na transmisivne spongiformne encefalopatije je potrebno z enim od
odobrenih laboratorijskih testov preiskati vse ovce in koze, starejše od 18
mesecev, ki so kazale klinične znake kroničnega hiranja. Na enak način je treba
preiskati tudi vse živali, zaklane v sili, bolne živali, ki so bile poslane na
klanje z veterinarsko napotnico (razen živali, ki so bile poslane v klanje z
napotnico na podlagi odločbe, kot izvajanje ukrepov pri pojavu kužnih bolezni)
in vse poginule živali, ki so starejše od 18 mesecev.
Vzorce odvzame uradni veterinar VURS oziroma
NVI.
Preiskave opravi NVI in o tem enkrat mesečno
obvesti VURS.
8. člen
Preventivni ukrepi pri prašičih:
1.
Na velikih prašičerejskih obratih je potrebno enkrat mesečno serološko
pregledati 10 krvnih vzorcev pitancev na prisotnost protiteles proti klasični
prašičji kugi. Vzorce se vzame na klavnici ob rednem zakolu pitancev.
V prašičerejskih obratih, ki redijo več kot
10 pitancev, je potrebno na vsakih 50 pitancev odvzeti enkrat letno
1 krvni vzorec za serološko preiskavo na prisotnost protiteles proti klasični
prašičji kugi. Vzorce se vzame na klavnici ob rednem zakolu pitancev.
V prašičerejskih obratih na obmejnem področju
z Republiko Hrvaško, ki redijo več kot 10 pitancev, je potrebno od pitancev
odvzeti dvakrat letno, v presledku 6 mesecev, po 1 krvni vzorec za serološko
preiskavo na prisotnost protiteles proti klasični prašičji kugi. Vzorce se
vzame na klavnici ob rednem zakolu pitancev.
2.
Na bolezen Aujeszkega in brucelozo je treba pregledati s serološkim
pregledom krvi:
-
vseh plemenskih merjascev v Sloveniji enkrat letno in
-
vseh plemenskih svinj v registriranih vzrejnih središčih, razen na
farmah: Ihan, Klinja vas, Krško, Ljutomer, Nemščak, Podgrad, Ptuj in Stična.
Kri plemenskih merjascev je treba pregledati
tudi na virusno vnetje želodca in črevesja pri prašičih (v nadaljnjem besedilu:
TGE) ter prašičji respiratorni in reprodukcijski sindrom (v nadaljnjem
besedilu: PRRS).
Vzorce odvzame veterinarska organizacija.
Preiskave opravi NVI.
3.
Za pregled na TGE in PRRS je treba vsako četrtletje odvzeti kri po 25
izločenim plemenskim svinjam s farm Ihan, Klinja vas, Krško, Ljutomer, Nemščak,
Podgrad, Ptuj in Stična.
Kri teh živali je treba pregledati tudi na
bolezen Aujeszkega in brucelozo.
Vzorce se odvzame na klavnici. Preiskave
opravi NVI.
4.
Vse plemenske merjasce v osemenjevalnih in vzrejnih središčih je treba
enkrat letno tuberkulinizirati z bovinim in aviarnim tuberkulinom.
Tuberkulinizacijo opravi veterinarska
organizacija.
9. člen
Preventivni ukrepi pri perutnini:
1.
Proti atipični kokošji kugi je treba cepiti kokoši, piščance, brojlerje,
purane, japonske prepelice in matične jate fazanov, noje in pegatke, in sicer:
-
v perutninskih obratih pravnih oseb;
-
v obratih rejcev, ki imajo nad 500 živali;
-
v naseljih, kjer so perutninski obrati pravnih oseb ali večje reje (nad
500 živali);
-
v fazanerijah;
-
v vseh rejah nojev.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z
atenuiranimi in v Republiki Sloveniji registriranimi cepivi po peroralni ali
nazalni metodi.
Cepljenje opravi veterinarska organizacija.
2.
Valilna jajca smejo izvirati samo iz matičnih jat kokoši, matičnih jat
fazanov, japonskih prepelic in matičnih jat nojev, v katerih pri serološki
preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in ki so
proste psitakoze in Salmonelle enteritidis.
Take matične jate perutnine morajo biti
imune proti:
- epidemičnem tremorju perutnine;
- Marekovi bolezni;
- infekcioznemu bronhitisu in
- bolezni Gumboro.
Vzorce odvzamejo veterinarske organizacije.
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega
tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravijo primarne veterinarske
organizacije. V rejah do 500 živali je treba pregledati vse živali, v večjih
rejah pa 20% živali.
Pregled na Salmonello enteritidis in
psitakozo opravi NVI.
Kontrolo imunosti opravi NVI.
10. člen
Preventivni ukrepi pri kopitarjih:
I. V rejah
1. Proti vraničnemu
prisadu je treba preventivno cepiti kopitarje v zaselkih, kjer je bil v zadnjih
50 letih ugotovljen vranični prisad.
Preventivno
cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo
oziroma najkasneje do 30. aprila 2002.
Cepljenje opravi
veterinarska organizacija.
2. Proti steklini je
treba cepiti kopitarje, ki se ženejo izven naselij na pašo in so vso pašno
sezono izven hleva.
Cepljenje je
treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo.
Cepljenje opravi
veterinarska organizacija.
II. V kobilarnah
Enkrat letno je treba pregledati plemenske
kobile na:
- kužno malokrvnost;
- konjski arteritis in
- infekciozni metritis
kopitarjev, in sicer le kobile, ki so bile v pretekli sezoni pripuščene in se
niso obrejile.
Vzorce odvzame veterinarska organizacija do
31. marca 2002. Preiskave opravi NVI.
III. Plemenski žrebci, ki se uporabljajo za naravni
pripust in osemenjevanje
Enkrat letno je treba pregledati vse plemenske
žrebce na:
- infekciozni metritis kopitarjev –
dvakrat v razmiku 7 dni;
- kužno malokrvnost in
- konjski arteritis.
Vzorce za preiskavo na infekciozni metritis
kopitarjev odvzame NVI, druge vzorce pa veterinarska organizacija.
Preiskave opravi NVI.
IV. Vzrejališča plemenskih žrebcev
1.
Enkrat letno je treba pregledati vse plemenske žrebce na:
-
kužno malokrvnost;
-
konjski arteritis in
-
leptospirozo.
Vzorce odvzame veterinarska organizacija.
Preiskave opravi NVI.
11. člen
Preventivni ukrepi pri psih:
1.
Psi morajo biti cepljeni enkrat letno proti steklini. Od zadnjega
cepljenja ne sme miniti več kot dvanajst mesecev. Splošno cepljenje psov proti
steklini mora biti opravljeno najpozneje do 15. maja 2002.
Psi, ki bodo prvič registrirani po 1. 10.
2002, morajo biti označeni z mikročipom, ki izpolnjuje predpisane pogoje.
Mladi psi morajo biti cepljeni proti
steklini takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti.
Ob cepljenju je treba psom odpraviti
notranje zajedavce.
Cepljenje opravi veterinarska organizacija.
12. člen
Preventivni ukrepi pri čebeljih družinah:
Na hudo gnilobo čebelje zalege in povzročitelja
nosemoze, varooze, pohlevne gnilobe čebelje zalege in pršičavosti je treba
enkrat letno pregledati in preiskati vse čebelje družine vzrejevalcev matic na
lokaciji vzrejališča in čebelje družine plemenilnih postaj.
Vzorce odvzame in preiskave opravi NVI.
13. člen
Preventivni ukrepi pri ribah:
1.
Na vrtoglavost postrvi je treba enkrat letno pregledati postrvi v
ribogojnicah. Vzorce mladic je treba poslati v preiskavo od 1. junija do 31.
decembra 2002.
Vzorce odvzame in preiskave opravi NVI.
2.
Na virusno hemoragično septikemijo postrvi in infekciozno hematopoetsko
nekrozo je treba preiskati ovarialno in semensko tekočino v plemenskih jatah
postrvi in lipanov.
Vzorce odvzame in preiskave opravi NVI.
3.
Na spomladansko viremijo in eritrodermatitis je treba do 1. junija 2002
preiskati krape, namenjene za nadaljnje nasajanje.
Mladice krapov je treba preiskati do konca
leta 2002. Vzorce odvzame in preiskave opravi NVI.
14. člen
Kontrolo imunosti na atipično kokošjo kugo
opravi pooblaščen laboratorij po naslednjem programu:
- matične jate perutnine: 1
hlevski vzorec (20 krvnih vzorcev) iz vsake jate oziroma vsakega hleva vsakih 6
tednov;
- nesnice konzumnih jajc:1
hlevski vzorec (20 krvnih vzorcev) iz vsake jate oziroma vsakega hleva v času
vzreje;
- pitovna perutnina: 1 hlevski
vzorec (20 krvnih vzorcev) v vsakem objektu reje z več kot 500 živali, najmanj
enkrat letno.
Vzorce odvzamejo veterinarske organizacije.
15. člen
Veterinarska organizacija mora podatke,
pridobljene pri izvajanju te odredbe, uporabljati v skladu s predpisi o
veterinarskih evidencah in jih varovati kot poslovno tajnost. Za vsako uporabo
podatkov v druge namene mora veterinarska organizacija pridobiti pisno soglasje
VURS.
16. člen
Rezultate preiskav iz te odredbe mora
pooblaščen laboratorij poslati inšpektorju, ki je izdal odločbo o roku za
izvedbo posameznih del, in veterinarski organizaciji, ki je vzorce odvzela.
Veterinarska organizacija mora o prejemu pozitivnega rezultata preiskave
obvestiti inšpektorja.
Priloga 1: Poročilo o opravljenih delih v skladu z
odredbo, ki ureja izvajanje preventivnih cepljenj in diagnostičnih ter drugih
preiskav v letu 2002
Priloga 2: Standardi za uporabo bovinih in aviarnih
tuberkulinov
Odredba o izvajanju preventivnih cepljenj
in diagnostičnih ter drugih preiskav živali v letu 2002 (Uradni list RS, št. 6/02)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»17. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Odredba o spremembi odredbe o izvajanju
preventivnih cepljenj in diagnostičnih ter drugih preiskav živali v letu 2002
(Uradni list RS, št. 37/02)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.