Na podlagi tretjega odstavka 64. člena Zakona o
zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo,
15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF in 14/13)
ter drugega odstavka 4. člena in prvega odstavka 12. člena Pravilnika o
pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih
sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/04,
38/06, 84/09, 107/10 – ZPPKZ in 42/12) izdaja minister za zdravje
ODREDBO
o programu pripravništva in strokovnega izpita za
poklic delovni terapevt/delovna terapevtka
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Ta odredba določa program obsega in vsebine pripravništva in
strokovnega izpita ter znanj, ki jih pripravnik pridobi za poklic delovni
terapevt/delovna terapevtka.
2. člen
Javni zdravstveni zavod, izvajalec zasebne zdravstvene
dejavnosti in drug zavod, ki opravlja zdravstveno dejavnost (v nadaljnjem
besedilu: delodajalec), organizira usposabljanje pripravnika tako, da lahko
usvoji predpisana znanja in spretnosti iz tega programa ter se usposobi za:
-
obravnavo ljudi vseh starostnih skupin, ki imajo težave pri izvajanju
namenskih aktivnosti zaradi fizičnih ali duševnih funkcionalnih ovir v
življenjskem, delovnem in socialnem okolju,
-
ocenjuje, vzdržuje, vzpostavlja in omogoča udeležbo posameznika v
namenskih aktivnostih na področju skrbi zase, produktivnosti in prostega časa
na ravni telesnega, kognitivno-perceptivnega ter psihosocialnega delovanja,
aktivnosti in udeležbe v družbi,
-
načrtovanje terapevtskega programa delovnoterapevtske obravnave v skladu
z vrsto, naravo in ravnjo problemov izvajanja aktivnosti,
-
razvijanje, izboljšanje, prilagajanje ali nadomeščanje spretnosti skrbi
zase, produktivnosti in prostega časa,
-
razvijanje, obnavljanje ali vzpodbujanje funkcij senzomotornih,
kognitivno-perceptivnih in psihosocialnih sestavin izvajanja aktivnosti z
uporabo različnih terapevtskih pristopov, metod in tehnik,
-
ocenjevanje in prilagajanje domačega, delovnega in socialnega okolja
posameznikovim telesnim, kognitivnim in psihosocialnim zmogljivostim,
-
izobraževanje posameznikov, svojcev, skrbnikov, učiteljev, vzgojiteljev,
zdravstvenih delavcev ter drugih, posamezniku pomembnih oseb, o vsebini, vlogi
in ciljih delovne terapije,
-
terapevtske, zdravstveno-vzgojne in preventivne dejavnosti na področju
prilagajanja in uravnoteženega načrtovanja ter izvajanja aktivnosti
posameznikov v domačem, delovnem, socialnem in drugih okoljih,
-
dokumentiranje ciljev in vsebine programa delovne terapije ter vmesno in
končno oceno učinkovitosti delovnoterapevtske obravnave.
3. člen
Pripravnik si pridobiva znanja in spretnosti, potrebna za
samostojno opravljanje del in nalog s področja, za katerega se usposablja,
tako, da:
-
opravlja posamezne naloge pod vodstvom mentorja ali drugega za to določenega
strokovnega sodelavca,
-
proučuje strokovno literaturo in predpisano gradivo za posamezno
vsebinsko področje ter druga gradiva, ki so določena s programom pripravništva,
-
se udeležuje izobraževanj, posebej organiziranih za pripravnike,
-
obravnava posamezna vprašanja na posvetih z mentorjem,
-
se udeležuje izobraževanj s posameznih strokovnih področij.
4. člen
Pripravništvo traja devet mesecev, od tega:
-
en mesec na področjih upravljanja, organizacije dela in poslovanja ter
varstva pri delu pri delodajalcu,
-
osem mesecev usposabljanje za delovno terapijo na posameznih strokovnih
področjih, od tega najmanj en mesec v terciarni zdravstveni dejavnosti
(dejavnost klinik in inštitutov) in najmanj en mesec v socialno varstvenih
zavodih, pri izvajalcih zasebne zdravstvene dejavnosti ali v bolnišnici.
II. VSEBINE IN OBSEG PROGRAMA PRIPRAVNIŠTVA
A) Področje upravljanja, organizacije dela, poslovanja in
varstva pri delu
5. člen
Pripravnik poglobi znanje iz vsebin organizacije dela,
upravljanja in varstva pri delu tako, da:
-
spozna dejavnost, organiziranost in delovanje javnih zdravstvenih
zavodov, izvajalcev zasebne zdravstvene dejavnosti in drugih javnih zavodov,
-
se seznani s splošnimi akti delodajalca, ki urejajo dejavnost,
organizacijo dela, delovna razmerja in varstvo pri delu,
-
spozna predpise, ki urejajo področje varstva pri delu, pomen varstva pri
delu za ohranjanje zdravja in ukrepe ter zahteve, ki zagotavljajo varno delo,
-
spozna dejanske in možne škodljivosti ter nevarnosti za zdravje, ki
lahko nastopijo v delovnem procesu,
-
se seznani z upravljanjem, planiranjem dela, vrednotenjem opravljenega
dela in ukrepanjem z vidika racionalizacije in gospodarnosti,
-
ravna skladno z načeli poklicne etike v odnosu do pacientov oziroma
varovancev, sodelavcev in družbe.
B) Delovna terapija na posameznih strokovnih področjih
6. člen
Pripravnik se usposobi za opravljanje dejavnosti delovne
terapije.
Vsebina:
-
ocenjevanje pacientove sposobnosti izvedbe smiselne in namenske
aktivnosti na ravni aktivnosti oziroma sodelovanja,
-
ocenjevanje pacientove sposobnosti na ravni okvare,
-
določanje ciljev (kratkoročnih in dolgoročnih) delovnoterapevtske
obravnave,
-
izbiranje metode in tehnike delovnoterapevtske obravnave,
-
izvajanje programov delovne terapije,
-
dokumentiranje,
-
ocenjevanje učinkovitosti dela,
-
izvajanje zdravstveno vzgojnega in preventivnega dela,
-
samostojno delo in sodelovanje v timu.
III. PROGRAM STROKOVNEGA IZPITA
7. člen
Program strokovnega izpita obsega preverjanje teoretičnih in
praktičnih znanj iz naslednjih področjih:
-
strokovnih vsebin s področja delovne terapije,
-
prve pomoči,
-
socialne medicine,
-
osnov pravne ureditve s področja zdravstvene dejavnosti, zdravstvenega
varstva in zdravstvenega zavarovanja.
8. člen
Strokovne vsebine s področja delovne terapije obsegajo:
-
opredelitev delovne terapije;
-
teoretične vsebine, načela in prakso v delovni terapiji
(razvoj, vrednote, raznovrstnost in
edinstvenost, modeli in pristopi v delovnoterapevtski obravnavi);
-
delovnoterapevtsko prakso
(ocenjevanje pacientovih sposobnosti
izvajanja aktivnosti na področju ožjih in širših dnevnih aktivnosti, dela in
prostega časa, analizo glavnih problemov na področju izvajanja aktivnosti na
področju ožjih in širših dnevnih aktivnosti, dela in prostega časa, izdelavo
programa delovnoterapevtske obravnave, postavljanje kratkoročnih in dolgoročnih
ciljev delovnoterapevtske obravnave, vodenje strokovne dokumentacije, oceno
izida delovnoterapevtske obravnave);
-
ocenjevanje v delovni terapiji
(uporabo mednarodne klasifikacije MKF v
delovnoterapevtski obravnavi, oceno pacientovih sposobnosti na ravni aktivnosti
in sodelovanja (»od zgoraj navzdol«), oceno pacientovih sposobnosti na ravni
okvare (»od spodaj navzgor«), uporabo standardiziranih in nestandardiziranih
ocenjevalnih inštrumentov na ravni aktivnosti in sodelovanja, uporabo standardiziranih
in nestandardiziranih ocenjevalnih inštrumentov na ravni okvare);
-
vsebino delovnoterapevtske obravnave
(sodelovanje v zdravstvenem timu,
prepoznavanje pacientovih potreb in sposobnosti pri izvajanju življenjskih aktivnosti,
izbira ustrezne ocenjevalne metode v delovni terapiji, določanje
delovnoterapevtskih problemov po prednosti, ocena in izdelava okvirne
delovnoterapevtske obravnave, izbira ustreznih pristopov in modelov
delovnoterapevtske obravnave, sprotno strokovno dokumentiranje, vrednotenje
rezultatov delovnoterapevtskega obravnavanja, zaključna ocena in usmerjanje
pacienta v skupnost);
-
zdravstveno vzgojno in preventivno delo;
-
osnove raziskovalnega dela.
9. člen
Področje prve pomoči obsega:
-
organizacijo in nudenje prve pomoči v rednih in izrednih razmerah,
-
teoretično usposobljenost za nudenje prve pomoči,
-
pravne vidike nudenja prve pomoči poškodovanim in nenadno zbolelim,
-
organizacijske ukrepe v rednih in izrednih razmerah,
-
prepoznavanje različnih vrst poškodb (zlomov, krvavitev, šokovnih stanj,
stanj motene zavesti, opeklin, omrzlin, podhladitev, vročinske kapi, poškodb z
električnim tokom, poškodb z jedkovinami, zastrupitev, nezavesti, znakov
klinične in biološke smrti),
-
ukrepe prve pomoči pri poškodovancih in nenadno zbolelih (zavarovanje,
prenašanje, prevoz poškodovancev in nenadno zbolelih; način imobilizacije udov,
hrbtenice, ukrepi pri šoku, pri topih poškodbah kože in podkožja, pri poškodbah
glave, prsnega koša, trebuha, zunanjih krvavitvah, opeklinah in vročinski kapi,
omrzlinah in podhladitvah, pri poškodbah z električnim tokom, pri stanjih
motene zavesti).
10. člen
Področje socialne medicine obsega:
-
krepitev zdravja (način ohranjanja zdravja, možnosti za krepitev
zdravja, pomen zdravja kot osebne in družbene vrednote, vrste sodobnih metod in
učnih pripomočkov v vzgoji za zdravje in njihov pomen v zdravstveni vzgoji),
različne deklaracije, listine in kodekse o zdravju,
-
interdisciplinarno vlogo socialne medicine, socialno patologijo, razliko
med modernimi in klasičnimi socialnimi boleznimi, opredelitev skrbi za rizične
skupine prebivalstva, bistvo preprečevanja socialnih bolezni in povezovanje
socialne medicine z drugimi strokami,
-
pomen in namen statistike v zdravstvu, dokumentacijo in informacijski
sistem v zdravstvu, statistična opazovanja, obdelavo podatkov, prikazovanje
podatkov, pozitivnih in negativnih kazalcev zdravstvenega stanja prebivalstva,
pomen in delitev demografske statistike,
-
pravice, odgovornosti in obveznosti na področju zdravstvenega varstva in
zdravstvenega zavarovanja.
11. člen
Osnove pravne ureditve s področja zdravstvene dejavnosti,
zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja obsegajo:
-
ustavne pravice in temeljne svoboščine v zvezi z zdravstvenim varstvom
in zdravstvenim zavarovanjem,
-
temeljne določbe ustave o državni ureditvi kot podlagi organiziranosti
zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in zdravstvene dejavnosti,
-
pravne vire s področja zdravstva,
-
organizacijo zdravstvenega varstva in zdravstvene dejavnosti,
-
zdravstveno zavarovanje,
-
organizacijske oblike zdravstvene dejavnosti, vrste zdravstvenih zavodov
in notranjo organiziranost,
-
pravice in dolžnosti zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev
ter njihovo združevanje v zbornice in strokovna združenja,
-
nadzor nad delom zdravstvenih zavodov in zdravstvenih delavcev ter
ostale oblike nadzora v zdravstvu,
-
pravice in dolžnosti pacientov ter postopek uveljavljanja njihovih
pravic,
-
druga področja zdravstvene dejavnosti (lekarniško dejavnost, področje
duševnega zdravja, zdravil, preskrbe s krvjo in krvnimi pripravki ter s
človeškimi tkivi in celicami, namenjenimi za zdravljenje, zdravilske
dejavnosti, nalezljivih bolezni, presaditev delov človeškega telesa zaradi
zdravljenja),
-
varnost in zdravje pri delu,
-
zbirke podatkov v zdravstvu,
-
odškodninsko odgovornost v zdravstvu,
-
kazniva dejanja zoper človekovo zdravje.
IV. KONČNA DOLOČBA
12. člen
Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 0070-34/2013/6
Ljubljana, dne 30. julija 2013
EVA 2013-2711-0023
Tomaž Gantar l.r.
Minister
za zdravje