Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju občine Jesenice

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju občine Jesenice obsega:

-        Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju občine Jesenice (Uradni list RS, št. 62/13 z dne 22. 7. 2013),

-        Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju občine Jesenice (Uradni list RS, št. 92/14 z dne 19. 12. 2014).

UREDBA

o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju občine Jesenice

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1) Ta uredba določa vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnikov (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveno območje), ki se uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo in se nahaja na območju občine Jesenice in občine Kranjska Gora, ter vodovarstveni režim.

(2) Ta uredba določa tudi notranja območja znotraj vodovarstvenega območja.

2. člen

(1) Vodovarstveno območje sestavljajo območja zajetij in notranja območja, ki so prikazana na publikacijski karti iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.

(2) Območja zajetij so določena okoli zajetih izvirov Potoki, Koničev stan, Zabukovje, Pod smreko (Medji dol), Izvir pod Golico, Plavški Rovt in Predor Karavanke ter črpalne vrtine V-2 Plavški Rovt. Na karti iz prejšnjega odstavka so območja zajetih izvirov prikazana z znakom, ki je pravokotnik modre barve, zajeti izviri Predor Karavanke pa še z dodano številko stacionaže, in območje črpalne vrtine z znakom, ki je krog modre barve.

(3) Notranja območja se delijo na najožja vodovarstvena območja z najstrožjim vodovarstvenim režimom, ožja vodovarstvena območja s strožjim vodovarstvenim režimom in širša vodovarstvena območja z milejšim vodovarstvenim režimom.

(4) Notranja območja iz prejšnjega odstavka so prikazana na publikacijski karti iz prvega odstavka tega člena in so označena na naslednji način:

-        najožje območje z oranžno barvo in oznako »VVO I«,

-        ožje območje z rumeno barvo in oznako »VVO II« in

-        širše območje z zeleno barvo in oznako »VVO III«.

(5) Območja zajetih izvirov Predor Karavanke se določijo s stacionažami 315, 2875, 2982 in 3028.

(6) Najožje vodovarstveno območje za zajete izvire Predor Karavanke se določi tudi v predoru Karavanke, in sicer:

-        za zajetje na stacionaži 315 med stacionažama 229 in 489, opredeljenima s koordinatami y: 422732 in x: 146233 ter y: 422756 in x: 146491 (koordinate so določene v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu);

-        za zajetja na stacionaži 2875, 2982 in 3028 med stacionažama 2775 in 3285, opredeljenima s koordinatami y: 423853 in x: 148494 ter y: 424103 in x: 148938 (koordinate so določene v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu).

3. člen

(1) Meje vodovarstvenega območja, območja zajetij in notranjih območij so poligoni, določeni v digitalni obliki kot poseben sloj geografskega informacijskega sistema in prikazani na karti, ki jo v izvirniku hrani ministrstvo, pristojno za vode.

(2) Vodovarstveno območje se evidentira v vodnem katastru kot atributni del digitalne zbirke podatkov.

(3) Seznam zemljiških parcel oziroma njihovih delov (v nadaljnjem besedilu: parcele) na vodovarstvenem območju je v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Seznam parcel je povzet po digitalnem zemljiškem katastru iz oktobra 2012, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek je za zajete izvire Predor Karavanke seznam parcel v prilogi 2 te uredbe, ki je povzet po digitalnem zemljiškem katastru iz februarja 2014, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.

(5) Parcele na vodovarstvenem območju se ne smejo združevati s parcelami, ki imajo drugačen vodovarstveni režim, ali s parcelami zunaj vodovarstvenega območja.

2. UKREPI, PREPOVEDI IN OMEJITVE GLEDE RABE VODE

4. člen

(1) Na najožjem vodovarstvenem območju je prepovedana raba podzemne vode iz vodnih virov, ki se varujejo s to uredbo, razen za javno oskrbo s pitno vodo.

(2) Na ožjem in širšem vodovarstvenem območju se lahko podeli vodna pravica za rabo vode iz vodnih virov, ki se varujejo s to uredbo, če to ne vpliva na količino in kakovost vode, ki se rabi ali je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo.

3. UKREPI, PREPOVEDI IN OMEJITVE GLEDE GRADNJE

5. člen

(1) Na območju zajetja je prepovedana gradnja, razen gradnje, ki je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo in je zanjo pridobljeno vodno soglasje.

(2) Na območju zajetja je prepovedano opravljanje dejavnosti, ki bi lahko vplivale na spremembo lastnosti ali kakovost pitne vode, razen dejavnosti, ki je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo.

6. člen

(1) Na notranjih območjih sta prepovedani gradnja in izvedba gradbenih del.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je na notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija obstoječih ali gradnja novih vojaških objektov, objektov za zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah ter objektov za varnost, če se pri rekonstrukciji ne spremenita velikost in namembnost objekta in če sprememba rabe objekta ali gradnja novega objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa in če je pri rekonstrukciji ali gradnji novega objekta k projektnim rešitvam iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov izdano vodno soglasje ter so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena so na notranjih območjih zaradi zagotavljanja varnosti, rednosti in nemotenosti zračnega prometa dovoljena vzdrževalna dela na sistemih in napravah navigacijskih služb zračnega prometa v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, ter se za izvajanje teh del izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena je na notranjih območjih dovoljena odstranitev objektov ob hkratni ukinitvi internega kanalizacijskega omrežja.

6.a člen

(1) Ne glede na določbe 5. in 6. člena te uredbe je na območju zajetja in na notranjih območjih za zajete izvire Predor Karavanke dovoljena gradnja cestnega predora ter z njim povezane ureditve in naprave, če je gradnja v skladu s predpisi, ki urejajo umeščanje predora v prostor, in se izda vodno soglasje, če je iz analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je to tveganje zaradi gradnje, izvajanja gradbenih del in obratovanja cestnega predora sprejemljivo, in so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, ter če so upoštevani naslednji posebni pogoji:

-        predor mora biti izveden tako, da je preprečeno vsakršno izpiranje ali izcejanje onesnaževal iz predora v podzemno vodo;

-        zagotoviti je treba učinkovito dreniranje zaledne kamninske (hribinske) podzemne vode;

-        za izvedbo tesnilnih sistemov (tesnilne zavese, injektiranje, uporaba brizganega betona) se uporablja beton z nealkalnimi pospeševalci vezanja. Pri gradnji se za beton lahko uporabljajo le tisti dodatki, ki ne vsebujejo škodljivih snovi za tla, vodno okolje in zdravje ljudi;

-        zagotoviti je treba ukrepe za čim manjše zmanjšanje prepustnosti kamnine v vodonosniku. Če se zaradi gradnje ta prepustnost manjša, je treba izvesti dodatne (globinske) drenažne ukrepe;

-        zajete izvire Predor Karavanke je treba preurediti tako, da se količine vode ohranijo ali povečajo, pri čemer se ne sme spremeniti njena kakovost. Če se zaradi gradnje cestnega predora ter z njim povezanih ureditev in naprav zajeti izviri Predor Karavanke poškodujejo ali uničijo, je treba vzpostaviti novo zajetje za javno oskrbo s pitno vodo s tehnično ustreznimi objekti, ki morajo ustrezati standardom za zajem in distribucijo pitne vode, pri čemer mora biti zagotovljeno vzdrževanje objektov in naprav v zajetjih;

-        zagotoviti je treba monitoring podzemne vode, s katerim se spremlja vpliv gradnje in obratovanja predora na kakovost in količino podzemne vode;

-        odpadne vode se ne smejo mešati z zajetimi izviri ali zalednimi vodami;

-        med gradnjo in obratovanjem je treba vse odpadne vode iz predorov zajeti in odvesti z vodovarstvenega območja. Za preprečitev izgube odpadnih voda v vodonosnik morajo biti odvodni jarki utrjeni in zatesnjeni;

-        med gradnjo je na območju gradbišča parkiranje, vzdrževanje naprav in opreme ter pretakanje goriva na neutrjenih površinah ali utrjenih površinah, ki nimajo zagotovljenega zbiranja in odvajanja odpadnih voda, prepovedano;

-        uporaba gradbenih odpadkov za zapolnjevanje kavern je prepovedana;

-        med gradnjo in obratovanjem cestnega predora je treba o morebitni nesreči, vdoru vode ali mulja in kakršnem koli izlitju nemudoma obvestiti upravljavca zajetih izvirov Predor Karavanke;

-        z analizo tveganja in zaščitnimi ukrepi morajo biti seznanjeni upravljavec zajetih izvirov Predor Karavanke, izvajalci obvezne občinske javne službe za oskrbo s pitno vodo v občinah Jesenice in Kranjska Gora ter Občina Jesenice in Občina Kranjska Gora, ki morajo dati mnenje v postopku pridobivanja vodnega soglasja.

7. člen

(1) Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena je na najožjem vodovarstvenem območju za zajetje Plavški Rovt za kmetijo z identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100352307 ali njenega pravnega naslednika dovoljena rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih in nestanovanjskih objektov, namenjenih izvajanju kmetijske dejavnosti, in se izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, in če so upoštevane prepovedi in pogoji glede odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda.

(2) Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena je na najožjem vodovarstvenem območju za zajetje Plavški Rovt za kmetijo z identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100323207 ali njenega pravnega naslednika dovoljeno izvesti posege za osušitev kmetijskega zemljišča in se izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(3) Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena je na najožjem vodovarstvenem območju za zajetje Izvir pod Golico dovoljena rekonstrukcija obstoječe tovorne žičnice za oskrbo planinske koče in se izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

8. člen

(1) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na ožjem vodovarstvenem območju za zajetji Plavški Rovt in Planina pod Golico dovoljena rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih in nestanovanjskih objektov, namenjenih izvajanju kmetijske dejavnosti, ter se izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(2) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na ožjem vodovarstvenem območju za zajetje Izvir pod Golico na Golici dovoljena rekonstrukcija obstoječega objekta za turistične namene in se izda vodno soglasje, če iz analize tveganja za onesnaženje izhaja, da so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(3) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe sta na ožjem vodovarstvenem območju za zajetje Planina pod Golico dovoljena rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih počitniških hiš ter se izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(4) Rekonstrukcija objektov iz tega člena je dovoljena, če so upoštevane prepovedi in pogoji glede odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda.

9. člen

(1) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na širšem vodovarstvenem območju za zajetje Pod smreko (Medji dol) dovoljena rekonstrukcija pastirskega stanu na planini Seča in se izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(2) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na širšem vodovarstvenem območju za zajete izvire Predor Karavanke dovoljena rekonstrukcija pastirskih koč na planinah Dovška Rožca, Jeseniška Rožca in Lengarjev rovt in se izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

10. člen

(1) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe sta na ožjih in širših vodovarstvenih območjih dovoljeni gradnja in izvedba gradbenih del ter se izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, za nezahtevne in enostavne objekte v skladu s predpisi, ki urejajo razvrščanje objektov glede na zahtevnost, in sicer za:

-        majhno stavbo, če gre za garažo ali drvarnico;

-        majhno stavbo kot dopolnitev obstoječe pozidave, če gre za lopo, uto, nadstrešek, senčnico, vetrolov, drvarnico;

-        pomožni objekt v javni rabi, če gre za objekt za razsvetljavo, drog, grajeno opremo trim steze, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelico (edikulo), cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos;

-        ograjo ali podporni zid;

-        malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo do vključno 50 populacijskih enot;

-        nepretočno greznico, če gre za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;

-        rezervoar za vodo;

-        priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja;

-        samostojno parkirišče;

-        kolesarsko pot ali pešpot;

-        vodno zajetje in objekte za akumulacijo vode in namakanje, če gre za vodni zbiralnik in za gašenje požara;

-        objekt za rejo živali, če gre za čebelnjak;

-        pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, če gre za kozolec, skedenj, senik, pokrito skladišče za lesna goriva, grajeno napajalno korito, silos, krmišče, grajeno ograjo ter oporo za trajne nasade, grajeno poljsko pot, grajeno gozdno cesto, grajeno ograjo za pašo živine, grajeno molzišče, grajeno oboro, hlevski izpust, gnojišče ter zbiralnik gnojnice in gnojevke. Dno grajenega molzišča, hlevskega izpusta, gnojišča, zbiralnika gnojnice in gnojevke mora biti najmanj 2 metra nad najvišjo gladino podzemne vode. Gnojišče ter zbiralnik gnojnice in gnojevke morata biti zgrajena v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;

-        objekt za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost, če gre za sirarno in sušilnico sadja;

-        pomožni komunalni objekt;

-        pomožni objekt na smučišču, če gre za objekt za obratovanje smučišča in zagotavljanje varnosti na smučišču;

-        pomožni objekt, namenjen obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.

(2) Ne glede na trinajsto alinejo prejšnjega odstavka je gradnja gozdnih cest in grajenih gozdnih vlak na notranjih območjih za zajetje Pod smreko (Medji dol) prepovedana. Vodno soglasje se izda za izvedbo po zraku speljane prenosne žičnice za spravilo lesa, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, ter če je izvedba žičnice za spravilo lesa pred izdajo vodnega soglasja usklajena z izvajalcem obvezne občinske javne službe za oskrbo s pitno vodo.

(3) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na ožjih in širših vodovarstvenih območjih dovoljeno vzdrževanje objektov v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost, razen izvedbe vrtine ali izkopa ter namestitve toplotne črpalke voda-voda ali zemlja-voda (geosonda, horizontalni kolektor …) in namestitve premičnih rezervoarjev za utekočinjen naftni plin ali nafto s priključkom na objekt.

4. PREPOVEDI, OMEJITVE IN ZAŠČITNI UKREPI V ZVEZI Z RAVNANJEM Z ZEMLJIŠČI

11. člen

(1) Na notranjih območjih so na kmetijskih zemljiščih prepovedani:

-        gnojenje z gnojnico in gnojevko;

-        preoravanje trajnega travinja, razen travinja (trave, detelje, deteljno-travne mešanice in travno-deteljne mešanice), ki je vključeno v kolobar;

-        gnojenje brez gnojilnega načrta;

-        gnojenje z mešanico komunalne odpadne vode, gnojnice ali gnojevke, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu, ne glede na čas njenega skladiščenja;

-        shranjevanje organskih gnojil, določenih v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;

-        uporaba blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, kot gnojilo v kmetijstvu;

-        shranjevanje blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;

-        uporaba komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

-        shranjevanje komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

-        vnos zemeljskega izkopa, umetno pripravljene zemljine ali polnila, določenih v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov.

(2) Največja dovoljena količina dušika pri gnojenju trajnega travinja z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, zunaj časovnih prepovedi, določenih v predpisu, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, na notranjih območjih ne sme presegati 50 kg N/ha za vsako košnjo.

(3) Na pašnih površinah na notranjih območjih je razen izločkov živali na paši prepovedano dodajanje organskih in mineralnih gnojil.

(4) Gnojilni načrt iz tretje alineje prvega odstavka tega člena mora biti v pisni obliki in ob inšpekcijskem nadzoru na vpogled pristojnemu inšpektorju, če ta to zahteva. Vsebovati mora najmanj podatke o vrsti in količini uporabljenega mineralnega ali organskega gnojila za posamezno kmetijsko rastlino ter okvirni čas gnojenja. Gnojilni načrt se izdela v skladu s smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje, ki so objavljene na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za analizo tal za gnojilni načrt se lahko odvzame en povprečen vzorec tal na vsakih pet let za več parcel skupaj, če gre za enako rabo in enake talne lastnosti na teh parcelah.

12. člen

Ne glede na določbe prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena je gnojenje z gnojnico in gnojevko dovoljeno na kmetijskih površinah na širšem vodovarstvenem območju za zajetje Plavški Rovt za kmetije z identifikacijskimi številkami kmetijskih gospodarstev KMG-MID 100323207, KMG-MID 100352307 in KMG-MID 100200253 ali njihove pravne naslednike ter na ožjem in širšem vodovarstvenem območju za zajetje Planina pod Golico za kmetiji z identifikacijskima številkama kmetijskih gospodarstev KMG-MID 100358430 in KMG-MID 100366014 ali njune pravne naslednike, če se gnojenje z gnojevko in gnojnico izvaja v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, in na podlagi izdelanega gnojilnega načrta iz četrtega odstavka prejšnjega člena.

13. člen

Ne glede na določbe druge alineje prvega odstavka 11. člena te uredbe je preoravanje trajnega travinja dovoljeno na kmetijskih površinah na širšem vodovarstvenem območju za zajetje Plavški Rovt za kmetiji z identifikacijskima številkama kmetijskih gospodarstev KMG-MID 100352307 in KMG-MID 100200253 ali njune pravne naslednike ter na širšem vodovarstvenem območju za zajetje Planina pod Golico za kmetijo z identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100358430 ali njenega pravnega naslednika.

14. člen

Če se na kmetijskih gospodarstvih izvaja paša živine in so ograde s pašnimi površinami tudi na notranjih območjih, se živali v teh ogradah lahko pasejo na naslednji način:

-        korita za dokrmljevanje in napajanje živali ter korita za rudnine (solnika) morajo biti nameščena tako, da se s premikanjem teh korit po pašni površini onemogočita dolgotrajno zbiranje živali na enem mestu in neenakomerna porazdelitev živalskih izločkov po zemljišču;

-        pašo je treba prekiniti, če se na pašni površini travna ruša uniči zaradi gaženja.

15. člen

(1) Na notranjih območjih je dovoljeno pogozdovanje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda. Pred začetkom del na najožjih vodovarstvenih območjih je treba o tem obvestiti izvajalca obvezne občinske javne službe za oskrbo s pitno vodo.

(2) Na notranjih območjih je v gozdu prepovedana oskrba strojev in naprav z gorivom in olji, razen če gre za biološko razgradljive vrste olja.

(3) Na ožjih in širših vodovarstvenih območjih sta dovoljena sečnja in spravilo lesa z mehanizacijo. Pred začetkom del na najožjih vodovarstvenih območjih je treba o tem obvestiti izvajalca obvezne občinske javne službe za oskrbo s pitno vodo.

(4) Na notranjih območjih za zajetje Pod smreko (Medji dol) morata biti sečnja in spravilo lesa ob naravnih nesrečah izvedena v dogovoru z izvajalcem obvezne občinske javne službe za oskrbo s pitno vodo.

16. člen

Zatiranje škodljivih organizmov s kemičnimi ukrepi in uporabo fitofarmacevtskih sredstev je na kmetijskih zemljiščih, v gozdu, na gradbenih parcelah in objektih prometne infrastrukture na notranjih območjih prepovedano.

17. člen

Na notranjih območjih so v gozdu, na gradbenih parcelah in objektih prometne infrastrukture prepovedani:

-        gnojenje, razen če gre za gnojenje vrtov ob stanovanjskih stavbah;

-        gnojenje z mešanico komunalne odpadne vode, gnojnice ali gnojevke, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu, ne glede na čas njenega skladiščenja;

-        shranjevanje organskih gnojil, določenih v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;

-        uporaba komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

-        shranjevanje komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov,

-        uporaba blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, kot gnojilo v kmetijstvu;

-        shranjevanje blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;

-        vnos zemeljskega izkopa, umetno pripravljene zemljine ali polnila, določenih v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, če gre za vnos v gozdu.

5. DRUGE ZAHTEVE IN OMEJITVE

18. člen

Gradnja krmišč in lovskih prež na najožjih vodovarstvenih območjih je prepovedana.

19. člen

(1) Na notranjih območjih sta poseganje v vodotoke ali priobalna zemljišča ter odvzem naplavin iz vodotokov in priobalnih zemljišč prepovedana, razen če gre za izvajanje javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč ali za izvajanje ukrepov varstva pred škodljivim delovanjem voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

(2) Na notranjih območjih je poseganje na območjih zemeljskih, hribinskih in snežnih plazov prepovedano, razen če gre za izvajanje javne službe izvajanja ukrepov varstva pred škodljivim delovanjem voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

20. člen

(1) Na notranjih območjih sta gradnja in obnova lokalnih in gozdnih cest ter javnih poti, distribucijskih elektroenergetskih vodov, telekomunikacijskih vodov, plinovodov za zemeljski plin, cevovodov za pitno in odpadno vodo dovoljeni, če gre za komunalno opremljanje zemljišč za obstoječe objekte na teh območjih, ter se izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(2) Promet vozil, ki prevažajo gorivo in druge nevarne snovi po cestah čez notranja območja, je prepovedan, razen če gre za oskrbo objektov, katerih gradnja ali obnova je dovoljena v skladu s to uredbo.

(3) Skladiščenje goriva in drugih nevarnih snovi v objektih na notranjih območjih je prepovedano, razen če gre za oskrbo objektov, katerih gradnja ali obnova je dovoljena v skladu s to uredbo, in so izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja skladiščenje nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih prostorih.

(4) Na notranjih območjih je parkiranje vozil zunaj urejenih parkirnih površin prepovedano.

(5) Na notranjih območjih je vožnja s štirikolesniki, motornimi kolesi, kolesi ali motornimi sanmi zunaj javnih cest in poti prepovedana.

(6) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena je promet vozil, ki prevažajo nevarne snovi po državnih cestah čez notranja območja, dovoljen v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga.

21. člen

(1) Lastniki ali drugi posestniki zemljišč na notranjih območjih morajo izvajalcem obvezne občinske javne službe za oskrbo s pitno vodo ali izvajalcu državnega spremljanja stanja voda dopustiti dostop in redno vzdrževanje objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode, izvajanje meritev ter odvzem vzorcev ali gradnjo novih objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode.

(2) Ukinitev ali odstranitev objektov za izvajanje meritev iz prejšnjega odstavka lahko odobri samo izvajalec obvezne občinske javne službe za oskrbo s pitno vodo na vodovarstvenem območju ali izvajalec državnega spremljanja stanja voda, izvede pa od njega pooblaščeni izvajalec.

6. NADZOR

22. člen

(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe v zvezi s:

1.      prepovedjo v zvezi z ravnanjem na kmetijskih zemljiščih in v gozdu ter s prepovedjo uporabe fitofarmacevtskih sredstev in sredstev za zaščito lesa na kmetijskih zemljiščih opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo,

2.      prepovedmi in omejitvami za gradnjo objektov in izvedbo gradbenih del ter s prepovedmi in omejitvami za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov opravljajo gradbeni inšpektorji,

3.      prepovedjo v zvezi z ravnanjem na nekmetijskih zemljiščih opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, in

4.      prepovedmi in omejitvami neposredno ob zajetju opravljajo zdravstveni inšpektorji.

(2) Nadzor nad izvajanjem drugih določb te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

7. KAZENSKE DOLOČBE

23. člen

(1) Z globo od 4.000 do 41.700 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:

-        rabi vodo v nasprotju s prvim odstavkom 4. člena te uredbe;

-        gradi v nasprotju s 5. členom te uredbe;

-        gradi v nasprotju s 6. členom te uredbe;

-        gradi brez vodnega soglasja ali v nasprotju z vodnim soglasjem (6., 6.a, 7., 8., 9. in 10. člen te uredbe);

-        gnoji v nasprotju z 11., 12. in 17. členom te uredbe;

-        preorava trajno travinje v nasprotju z drugo alinejo prvega odstavka 11. člena te uredbe;

-        shranjuje ali uporablja kompost in pregnito blato 1. ali 2. razreda okoljske kakovosti ali blato iz čistilnih naprav v nasprotju s prvim odstavkom 11. člena in 17. členom te uredbe;

-        uporablja mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, v nasprotju z drugim odstavkom 11. člena te uredbe;

-        dodaja organska ali mineralna gnojila v nasprotju s tretjim odstavkom 11. člena te uredbe;

-        pase živino v nasprotju s 14. členom te uredbe;

-        ravna v nasprotju s 15. členom te uredbe;

-        uporablja fitofarmacevtska sredstva v nasprotju s 16. členom te uredbe;

-        gradi krmišča in lovske preže v nasprotju z 18. členom te uredbe;

-        posega v vodotoke ali priobalna zemljišča ter odvzema naplavine iz vodotokov in priobalnih zemljišč v nasprotju s prvim odstavkom 19. člena te uredbe;

-        posega na območja zemeljskih, hribinskih in snežnih plazov v nasprotju z drugim odstavkom 19. člena te uredbe;

-        prevaža gorivo in druge nevarne snovi po cestah v nasprotju z drugim odstavkom 20. člena te uredbe;

-        skladišči goriva in druge nevarne snovi v nasprotju s tretjim odstavkom 20. člena te uredbe;

-        parkira vozila v nasprotju s četrtim odstavkom 20. člena te uredbe;

-        vozi s štirikolesniki, motornimi kolesi, kolesi ali motornimi sanmi v nasprotju s petim odstavkom 20. člena te uredbe;

-        ne dopusti dostopa in vzdrževanja objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode, izvajanje meritev ter odvzem vzorcev, gradnje novih objektov ali ukinitve in odstranitve objektov za izvajanje meritev iz prvega odstavka 21. člena te
uredbe.

(2) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3) Z globo od 600 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(4) Z globo od 200 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena posameznik.

Priloga 1: Publikacijska karta

Priloga 2: Seznam zemljiških parcel oziroma njihovih delov na vodovarstvenem območju

Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju občine Jesenice (Uradni list RS, št. 62/13) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»8. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

24. člen

(1) Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja in izdajo vodnega soglasja, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo po dosedanjih predpisih.

(2) Inšpekcijski postopki z vzorčenjem tal na kmetijskih zemljiščih na vodovarstvenih območjih v rastni sezoni 2013, uvedeni pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo v skladu s to uredbo.

25. člen

Gnojilni načrti, izdelani pred uveljavitvijo te uredbe, se lahko uporabljajo do konca obdobja, za katero so bili izdelani.

26. člen

(1) Izvajalci obvezne občinske javne službe za oskrbo s pitno vodo na vodovarstvenem območju morajo pripraviti načrt za označevanje vodovarstvenega območja v skladu s predpisom, ki ureja merila za označevanje vodovarstvenega območja, najpozneje do 31. decembra 2013.

(2) Na podlagi načrta iz prejšnjega odstavka morajo biti območja zajetij in notranja območja označena najpozneje do 31. julija 2014.

27. člen

Občina Jesenice in izvajalec obvezne občinske javne službe za oskrbo s pitno vodo morata zagotoviti namestitev ograj okoli zajetij v skladu s predpisom, ki določa kriterije za določitev vodovarstvenega območja, v enem letu od uveljavitve te uredbe.

28. člen

Postopki združevanja parcel na notranjih območjih iz te uredbe, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo v skladu z dosedanjimi predpisi.

29. člen

Lastniki in drugi posestniki kmetijskih zemljišč morajo na kmetijskih zemljiščih zagotoviti izvajanje določb 11., 12., 13., 14. in 16. člena te uredbe najpozneje do 1. januarja 2014.

30. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju občine Jesenice (Uradni list RS, št. 92/14) vsebuje naslednjo končno določbo:

»9. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.